Večer, Koroška - Karin Potočnik: Milan Tretjak ostaja vodja Zavoda za gozdove, območne enote Slovenj Gradec. - Tanka snežna odeja omogoča divjim živalim veliko bolj lagodno življenje v mrzlih zimskih dneh ...
... letošnjo zimo tudi še ni bilo snegolomov, ob prvem večjem sneženju so se polomila le posamezna drevesa, ki pa jih že odstranjujejo.
Kot pravi Milan Tretjak, ki so mu nedavno zaupali še en štiriletni mandat vodje Zavoda za gozdove, območne enote Slovenj Gradec, je zima zelo ugodna za proizvodnjo. Letos bo zavod izdelal območni načrt, kar pomeni enkratno kompletno revizijo vseh gozdov na Koroškem - naredijo jo vsakih deset let. Gre za analizo stanja, določitev ciljev, ukrepov, naredili bodo tudi dolgoročni načrt za divjad.
Zima, ugotavljate, je ugodna, večje škode ob prvem snegu, ki je sicer polomil nekaj dreves, v tej zimi torej ni bilo.
"Snegolomi nastajajo, ko je sneg moker in se oprime iglic, drevja - v kombinaciji z vetrom je to uničujoče. V tej zimi tega še ni bilo, ker je bila doslej zima relativno suha, sneg je hitro padel z drevja oziroma skopnel. Letos so le posamezni snegolomi, v normalnih okvirih, drevesa sproti že odstranjujemo. Zima je zelo ugodna za proizvodnjo, morda so nekoliko nizke le temperature, a Gozdno gospodarstvo v državnih gozdovih že dela. Suho je in zmrznjeno, zaradi tega niti ne nastajajo poškodbe tal, ki so pogoste ob razmočenem terenu. Lastniki gozdov se že intenzivno pripravljajo na licitacijo lesa, do 17. januarja morajo les posekati, pripraviti. Tega drevja je sicer količinsko manj, a gre za posebne primerke, tudi travniške poseke, hruške, češnje, slive - gozdarji imajo nekaj več dela na terenu."
Licitacija se je dobro prijela med lastniki gozdov. Kaže to tudi na spremembo miselnosti?
"Ja. Kar se je nekoč kurilo, se danes lahko zelo dobro proda. Cena surovine, hlodovine je po pripovedovanju lastnikov gozdov ugodna. Povprečno lani ljudje niso sekali ne več ne manj kot v preteklosti, še vedno ostajamo bistveno za možnim posekom. Pri nas v območni enoti Slovenj Gradec bi lahko po zadnjih izračunih posekali 260 tisoč kubičnih metrov lesa letno, a ga le približno 170 tisoč. Večinoma iglavce. Ljudje listavce porabljajo za kurjavo, tudi drva imajo trenutno dobro ceno - najmanj 50 evrov za kubični meter bukovih drv. Za solidno hlodovino listavcev se iztrži nekje 70 evrov na kubični meter."
Zima večjih težav ne povzroča niti divjadi?
"Za divjad je zima ugodna, saj ni visokega snega - slednji je velika ovira za njihove premike, ker izgubljajo veliko energije. Še vedno ostaja težava vse večje število klateških psov, ki se pojavljajo. Lastniki jih spuščajo, psi se organizirajo, običajno dva ali trije v krdelo in lovijo podobno kot volkovi, en lovi, drugi čaka. V visokem snegu jim pri tem načinu lova divjad ne uide."
V Koroški lovski zvezi je 19 lovskih družin, opravijo vse delo, povzroča katera živalska vrsta škodo ljudem?
"Podatki se zbirajo - plan bo pri odstrelu parkljaste divjadi dosežen oziroma v okviru dovoljenih odstopanj. To smo aktivno spremljali že preko leta in posamezne družine sproti opozarjali, da so odstrel pospešili ali ga prenašali.
Pri nas je populacija zdrava, ni denimo garij pri gamsih kot v Alpah. Problem postajajo lisice in kune belice, zelo so se navadile na človeka, na način življenja v bližini hiš. To je trend, značilen za Evropo. Velike težave z lisicami imajo v Angliji, kjer so se povsem prilagodile življenju v mestu. Odstrel lisic ni zanimiv - razmisliti bo treba, na kak način ga stimulirati. Kože se namreč ne prodajajo več, kot so se nekdaj. Vranam smo povsem odvzeli življenjski prostor, z malo škode se poskušajo ohraniti - odškodnin je največ po krokarjih. V jeseni povzročajo škode na balah sena, jih prekljuvajo, nekaj primerov je bilo, da so napadli jagnje. Ujede in te vrste so zaščitene, morda bi bilo dobro narediti monitoring in ugotoviti, ali je prav, da jih je toliko, morda je bila mera že presežena, doseženo ravnotežje v okolju."
Lani ste izpeljali vsaj dve odmevni akciji čiščenja zaraščajočih ovršij, kaj je v načrtu za letos?
"Letos bomo nadaljevali očiščevanje zaraščajočih se območij, povezale se bomo vse tri enote, Maribor, Celje, Slovenj Gradec. Projekt je za sofinanciranje prijavil Zavod za varstvo naravne dediščine Maribor. Čistilne akcije izvajamo vsako leto, brez medijskega pompa. Pripravljamo pa, širše, ne le v okviru Zavoda za gozdove, večjo akcijo čiščenja plastike. Temu bo dodana pobuda, da se prepove uporaba plastičnih vrečk v trgovinah."
Karin Potočnik
Snegolomi nastajajo, ko je sneg moker in se oprime iglic, drevja - v kombinaciji z vetrom je to uničujoče. V tej zimi tega še ni bilo, ker je bila doslej zima relativno suha. (Natalija Jurše)