Janez Pikon 26.05.2008 05:29 4365 0

Veliko Blejsko barje

Janez Pikon: Pokljuka je največja zaokrožena gozdna površina. Na obsežnem gorskem svetu prevladuje smreka, razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont, vrtač in dolinic so posledica delovanja ledenika.

Pokljuška kotanja ni zaprta visokogorska planota, saj ima naravne pritoke in odtoke hladnih in toplejših zračnih tokov, ki dajejo pečat okolju. Za njim so ostala tudi Pokljuška barja ali (morosti) in zamočvirjene, komaj prehodne gozdne površine. Ekosistemi šotnih barij (morostov) so s stališča varovanja narave ena najdragocenejših naravnih vrednot. Zaradi značilnih, izredno ostrih življenjskih okoliščin, so se nanje lahko prilagodile le redke rastlinske in živalske vrste. Pokljuka je največja zaokrožena gozdna površina. Na obsežnem gorskem svetu prevladuje smreka, razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont, vrtač in dolinic so posledica delovanja ledenika.

Veliko Blejsko barje na Pokljuki

Planota Pokljuke skriva več predelov, kjer rastejo šotni mahovi, značilna rastlina močvirja. Šijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek in Mlake pod Javorovim vrhom so največja, poleg njih bi našteli še vsaj ducat manjših. Nekatera so dobro ohranjena, nekaterim tudi že grozi skorajšnje uničenje. Veliko Blejsko barje (morost) se nahaja med barjem Šijec, Mrzlim studencem in Grajsko planino.

Veliko Blejsko barje na Pokljuki

Drugo največje barje (morost) na Pokljuki je kar obsežno in sedaj že precej namočeno. Velja opozorilo prehoda preko ograje, saj je zaradi varnosti tudi postavljena ob celotni markirani poti do Grajske planine in po nezavarovani gozdni vlaki obratno do korita pri Črnem potoku. Obsežnost barja (morosta) ali močvirja, ki je precej namočeno, čeprav je na določenih predelih videti izsušene manjše otočke še rjavih travnikov.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon