Delo, 20.10.04, Trip – Dragica Sušnik: Če smo seznanjeni s pravicami iz zavarovanja, lažje uveljavimo povračilo nenačrtovanih stroškov po prihodu domov – Slovenci neradi tvegamo, več kot polovica nas zavaruje riziko odpovedi potovanja
trip: turizem, rekreacija in prosti čas
Zavarovanja pri turističnih agencijah
Za bolj brezskrbne počitniške dni
Če smo seznanjeni s pravicami iz zavarovanja, lažje uveljavimo povračilo nenačrtovanih stroškov po prihodu domov – Slovenci neradi tvegamo, več kot polovica nas zavaruje riziko odpovedi potovanja
Ko pomislimo na težko pričakovane in morda celo trdo prislužene počitniške oziroma dopustniške dni v tujini, se pred oči prikradejo prijetne podobe: narava, sonce in morje (ali pač sneg ...), brezskrbnost, užitek ob ogledu zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, kulinarične dobrote, spoznavanje tujih običajev in še kaj. Seveda gre za ideal, a na srečo se največkrat uresniči. Toda tudi nesreča žal nikoli ne počiva in lahko se zgodi, da nam že manjše neprijetnosti krepko pokvarijo dopustniške dni: na primer izgubljena prtljaga, telesna poškodba, zastrupitev s hrano, kraja osebnih predmetov ali vlom v (najeto ali svoje) vozilo, zobobol ali kaj drugega. Morda nas celo preseneti bolezen ali smrt v družini tik pred odhodom na potovanje in smo tako prisiljeni že vplačani dopust odpovedati. Nevšečnostim se pogosto ne moremo izogniti, lahko pa jih vsaj omilimo: za to naj bi poskrbelo zavarovanje, ki ga sklenemo še pred odhodom v potovalni agenciji in ki je navadno sestavni del počitniškega aranžmaja.
Sklenjeno zavarovanje v osnovi pomeni, da se zavarujemo predvsem pred negativnimi finančnimi posledicami, ki jih prinašajo morebitne težave med (ali celo pred) počitnicami. V teoriji je vse skupaj na videz sila enostavno, v praksi pa se lahko – vsaj po svojih izkušnjah – pri uveljavljanju pravic iz zavarovanja včasih zaplete.
Tako so mojo zavarovalno polico s precejšnjim začudenjem gledali v dveh arabskih državah, kamor sicer rada in veliko potujem (enkrat sem dobila nenadno virozo z visoko vročino, drugič je bila kriva poškodba gležnja), zobnega granuloma na dvotedenskih počitnicah na Malti pa se še danes nerada spominjam; ne le zaradi bolečin, ampak predvsem zaradi šoka ob izstavljenem računu. Še dobro, da sem lahko na kreditno kartico takrat dvignila kar zajetno vsoto, pa tudi, da sem dobila denar povrnjen že kakšnih petnajst dni po vrnitvi domov. Zaradi nekaj slabih izkušenj zdaj na potovanje tovorim za poln kovček zdravil (z obveznimi antibiotiki vmes) in upam, da se bo vse dobro izteklo.
Je vredno sitnosti in truda? Kakor za koga!
Precej zoprna je bila tudi izkušnja, ko sem sredi vrveža velikanskega hongkonškega letališča ugotovila, da so moje kovčke iz Londona preposlali v Singapur. Prav nič prijetno, posedati po hotelu in se kujati dva dni v istih spodnjicah! Če bi takrat bolje poznala svoje pravice iz zavarovanja, bi učinkoviteje ukrepala in nemara celo dobila odškodnino. Namesto tega sem bila presrečna, ko je prtljaga sploh prispela. Ko jo je nekaj let pozneje eden od kovčkov po ogledu New Yorka mahnil še v Frankfurt, namesto da bi mi sledil na Brnik, sem bila že precej bolj spretna in zaplet so hitro rešili. Vaja pač dela mojstra!
Sčasoma te izuči, da so trdni živci in ljubo zdravje največ vredni. Tako nisem več sitnarila, če so se na mojih kovčkih med številnimi potovanji pojavile odrgnine, ko so pri rutinskem pregledu na enem strgali zadrgo in na zadnjih počitnicah, v Egiptu, celo odlomili enega od koleščkov. Preprosto zamahneš z roko in si misliš: Ni vredno truda! Ali pač?
Morda vpliv let ali tudi izkušenj in še česa, ampak prištevam se med »ziheraše«. Kot še približno polovica Slovencev, kot pričajo podatki naših turističnih agencij. Kar pomeni, da zahtevam na dopustu okoliščine, ki jih lahko nadzorujem. Nekaj, kar zavarovanje nekoliko vsekakor omogoča. Prvič doslej se je letos zgodilo, da sem morala že vplačani aranžma odpovedati zaradi bolezni in namesto svežih grških sapic okušati pregret ljubljanski beton.
Čeprav gre za eno večjih agencij, s katerimi sem sklenila aranžma, pa tudi zavarovalnica, ki sodeluje z njo, je tista z najdaljšo tradicijo, na povračilo denarja po treh mesecih od vplačila še vedno čakam. Tolaži me misel, da sem menda ena redkih s tako smolo (denar naj bi bil naslednji teden le nakazan), in pa, da bi, če potovanja ne bi zavarovala s t. i. rizikom odpovedi, ostala brez cekinov oziroma bi ob najboljšem razpletu dobila samo deset odstotkov vplačane vsote. Tako jih bom dobila malo manj kot 80 (agencijska storitev, všteta zavarovanja in podobno se pač ne povrnejo, od končnega zneska pa je treba odšteti še 7000 tolarjev, ki pomenijo strošek odpovedi).
V normalnih okoliščinah, tako trdijo recimo pri Globtourju pa tudi pri agenciji Kompas, naj bi se vplačani denar pojavil na računu že v enem tednu ali najpozneje dveh od rešitve primera (kako hitro je to, pa je spet odvisno od zavarovalnice).
Pogoji so povsod podobni, prav tako premije
Sicer pa se pogoji poslovanja pri naših turističnih agencijah ne razlikujejo bistveno. Premije za zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco (ponujajo jih zastopniki Coris, Elvia in Mercur Assistance) so zelo podobne, malo več kot tri tisoč tolarjev za osnovno zavarovanje za dobo osem dni na posameznika. Pri družinskih paketih in skupinah priznajo popuste, prav tako, če gre za daljšo dobo zavarovanja. Izplačila premij so različna, odvisno od tega, ali gre za najhujšo posledico (smrt), invalidnost, poškodbe (stroški zdravljenja in dnevne odškodnine) in podobno. Zelo pomembno je, da ob bolezni ali poškodbi v tujini zberete vso dokumentacijo o dogodku, skrbno shranite vsa potrdila in račune, da boste stroške čim prej in čim bolj brez zapletov dobili povrnjene.
Vodja prodaje Pavle Žunič iz Globtourja je povedal, da pri njih ponujajo nezgodna zavarovanja, zdravstveno zavarovanje z asistenco (možnosti sta Elvia in Coris, ki imata podobne pogoje), zavarovanje odpovedi potovanja (za katero je treba doplačati 3,2 odstotka celotne vrednosti počitniškega aranžmaja, njihova izbrana zavarovalnica pa je Slovenica, ki poskrbi za izplačila), zavarovanje prtljage (zavarujejo na vsoto sto evrov za kilogram izgubljene prtljage, do največ 20 kilogramov) in zavarovanje na poti (ob prevozu na izbrani cilj z avtobusom oziroma vlakom).
»Nezgodno zavarovanje za smrt ali invalidnost je pri večini počitniških krajev že vključeno v ceno aranžmaja,« dodaja Žunič. Pravi, da po njegovih izkušnjah skoraj polovica dopustnikov, ki pri njih sklenejo aranžma, vplača tudi zavarovanje rizika odpovedi potovanja.
V agenciji Kompas so letos poleti ponudili svojim strankam posebno ugodnost: vsi, ki so potovali v sredozemske države (vključno s Tunizijo in Ciprom), so imeli v ceni že vključeno zavarovanje z asistenco, kar pomeni, da so se izognili dodatnemu strošku (ki se pri večjih družinah že kar občutno pozna). Ugodnost je veljala le med poletnimi počitnicami, zdaj pa lahko dopustniki sklenejo individualno zavarovanje pri Corisu ali Mercurju. Vodja prodaje in marketinga Mišo Mrvaljevič je povedal, da je zavarovanje rizika odpovedi enako pri drugih agencijah in je zajeto v splošnih pogojih poslovanja. Zavarujejo tudi prtljago, prevozna sredstva (posamezni škodni primer nato ureja prevoznik), nezgodno zavarovanje pa zanje ureja Triglav.
»Nezgodno zavarovanje ponujamo vse agencije, po zakonu pa je nezgodno avtomatično zavarovan vsak, ki vplača turistični aranžma ali paketno storitev,« dodaja Mrvaljevič. »Oškodovanec mora škodni primer prijaviti sam oziroma pri smrti to naredijo svojci. V določenih primerih lahko to namesto njega kot pooblaščenec stori agencija.« Po njegovih izkušnjah se za zavarovanje rizika odpovedi odloča celo več kot polovica vseh dopustnikov. »Saj veste, Slovenci ne maramo preveč tveganja!« pravi. Strošek takšnega zavarovanja je pet odstotkov od celotne vrednosti aranžmaja oziroma paketa.
Kaj pa, če se izgubi prtljaga?
Za dokončno izgubljeno se obravnava, ko preteče sto dni od prijave, pravilo vračila pa je še vedno 20 ameriških dolarjev na izgubljeni kilogram prtljage (enaka postavka velja, če nam jo oskubijo tatinske roke). Če gospod Kovček samo zamuja, in to več kot 24 ur po končanem letu, potnik dobi odškodnino za nakup nujnih toaletnih potrebščin in oblek, za vse pa mora predložiti račune. Za poškodovano prtljago prevoznik prav tako povrne stroške nakupa nove ali staro popravi. Odškodninski zahtevek načelno rešuje tista letalska družba, s katero je potnik nazadnje letel (to je pomembno vedeti pri t. i. vezanih oz. »connect« letih), lahko pa po dogovoru med letalskimi družbami tudi katera druga.
Dragica Sušnik