v nedeljo, 16. septembra 2012, na Soriški planini je imenitno uspel!
Letos obeležujemo 65. obletnice priključitve Primorske k matični domovini. 15. septembra 1947 je začela veljati Pariška mirovna pogodba in krivična meja se je premaknila daleč na zahod. To, za nas Primorce pomembno obletnico, so slavnostno počastili v Kopru. Praznovali pa smo tudi na sami nekdanji meji, ki je potekala tudi po gorah nad Baško Grapo, kjer so ostanki meje in spomini nanjo še kako živi.
Pohod po rapalski meji (že peti po vrsti) v izvedbi TD Podbrdo in Litostrojske koče na Soriški planini je v nedeljo 16. septembra 2012 imenitno uspel. 70 pohodnikov je uživalo v lepih razgledih in obujanju še ne tako oddaljene zgodovine, ki nam jo je približal gostitelj, turistični in planinski vodnik ter dober poznavalec krajevne zgodovine, Jože Dakskobler. Na pobočjih Lajnarja, Slatnika in Možica smo si gledali ostanke utrdb, opazovalnic in druge, za potrebe varovanja meje, zgrajene objekte.

Po zaključku pohoda in kosilu v Litostrojski koči se je ob mejnikih odvila še prisrčna slovesnost. Slavnostni govornik je bil prof. Tomaž Pavšič, član prvega demokratično izvoljenega Slovenskega parlamenta, ki je s svojim govorom razgrel srca vseh prisotnih.
Lepa Mica na Konfinu
»In Monte Massora«, tam gor sn dama,
Kot »Mizza la Bionda« Teljan me pazna.
Jest Lahe za norca bla rada imi,
pa ki mi tu nuca, kaku bom pa žvi!
Pa muoka če h Malk, kafe mpa tabak
Hadila sn jest, kot hadu je vsak.
»Če daš mi 'un bacin', te stim čez Kanavc«,
je djau mi financ, vos zvit kot Jepavc;
glih tu m je djau grenčer, Jovanovič,
ka vse se ga j balu, j bi žleht kot hudič.
Se nisn nauna kot uasu zabit,
deb vama se stila u kriemple dabit.
Sn sapla, sn hrapla,
sn kumaj prdiha čegar na kaunfin,
na »cippo« se usiedla, vsa makra, vsa gin ...
Le ki mi zdej morte, se zdej sn na srid!
Na naga v Italiji, ta druga če čiez:
ta liva financ, ta prava pa grenčer
me je uliku pačiz.
»Pa dođi ovamo«, me kliče Srbjan,
»O, vieni tesoro«, mi miga Teljan.
Sn tu
hta, sn grunta, ki čem zdej nardit?
Me snubta, se pulta, me četa dabit.
Glih takrat pa poršle, ka dilau se je mrak,
sa iderske babe mpa šle pa tabak:
se grenčer je zmedu, še bel pa Teljan,
se tulk kantrabanta ni videu živ dan!
Sn s kamna skačila, se skrila za grom,
neč nins paglieda, leti sn dalvon.
Mnogokrat slišana zgodbica o iznajdljivi lepi Mici živeči ob meji se je v ljudski verzni obliki v otaleško-cerkljanskem narečju takole zapisala piscu knjige Ob stari meji – Tomažu Pavšiču. Z igro so nam jo predstavili sovodenjski osnovnošolci.
Anka Vončina