Pavel Kunaver: »Marsikatero ime, ki smo ga navedli, bo prej ali slej pozabljeno, posebno v gozdnem delu ...«  Turni na robu Kalc

Kalce so v Grintovcih, za njihove razmere, obsežna kraška planota s številnimi kotanjami in brezni, preraščenimi z žilavim in gostim ruševjem. Na zahodu so Kalce omejene s Kalškim grebenom, na severu pa s Kalško goro. Na vzhod in jug strmo padajo pobočja v Konec in Kurjo dolino. Po imenskem nastanku so Kávce, v ljudskem poimenovanju, vezane na vodo, to je: blato, mlako, motno tekočino, kraj, kamor se steka deževnica, kotanja, luža. Manj verjetno je, da beseda ni nastala iz vodnih imen, temveč da je izpeljana iz glagolske osnove kaláti, kláti in da je prvotno pomenila ´razklana gora´. Ljudje, ki so tod pasli, drvarili, lovili divjad ... so posamezne predele, vrhove poimenovali. Tokrat bo govora predvsem o pobočjih in stenah, ki se spuščajo proti dolini Kamniške Bistrice.

V Kamniškem zborniku V, 1959, str. 194-205  so med drugimi objavljena tudi ta zanimiva imena, ki jih je zapisal legendarni Pavel Kunaver po pripovedi lovca Lojzeta Kemperla:

179. Ta zelen turn - skalni rob nad ostenjem S nad koto 893 nad koncem Kurje doline.
180. Pod hlevom - ostenje na JJZ Žagane peči, kjer se je na umiku pred nemško hajko ubila neka partizanka.
181. Bajta na Kalcah - lovska koča S za Turnom in Z od ostenja Pod hlevom.
182. Veternica - kota 1584 nad Žagano pečjo.
183. Na ulcah - gozdno pobočje S od nad ostenjem Kurje doline.
185. Primzova steza - lovska stezica iz Konca pod Veternico na Ovčarijo in Kalce.
186. Čmažovski turen - skalna vzpetina na S robu Kalc nad Žagano pečjo.
187. Čmaževka - strmine na S strani Čmažovskega turna.
188. Strelna griča - kota 1833 v grebenu Kalške gore, kamor strela rada udarja.

V obširni zapuščini Vlasta Kopača so tudi njegova Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev. Tam najdemo podobna imena, vendar skrbneje zapisana po izbrani ljudski govorici.

Worwóu túren, …Ta zélen turən, … Rámšakou turən, , Par vetarənc (brezna, v katerih leži sneg vse leto, se imenujejo navadno vetarance), , Na Prímžou stezə (Cestnikov Primož z Gozda je gonil tod jarce na pašo), Kauškə turən, Ta písan turən, Čmážouškə turən (čmaž - čemaž, divji česen) Wrbánou turən (dva lovca sta tu zalezovala gamse. Prvi, ki mu je bilo ime Urban, jih je motil s piskanjem na pastirsko piščalko in medtem jih je drugi zalezel) …

Žal ni nihče od teh dveh »legendarnih« mož uspel narisati oziroma na zemljevidu označiti točne lokacije teh imen - turnov. Precej se govori o skrivnostnem zemljevidu, kjer naj bi Kunaver vrisal točke, vendar tega zemljevida nismo našli. Kopaču pa je dogajanje po drugi svetovni vojni preprečilo, da bi narisal še manjkajoči del nad Kurjo dolino.

Reliefna gozdarska karta gospodarske enote Kamniška Bistrica - izdelal Andrej Dobre 1965 - nam postreže z nekaterimi dokaj zanimivimi podatki.

Tomaž Kočar v knjigi Kamniška Bistrica - Bistriški gozd opiše vse lovske koče v Kamniški Bistrici. Med njimi je tudi lovska koča Kalce, »Kauca« (stavbišče na parceli 835/8; 1330 m), nad Kurjo dolino za Kalškim oz. južno od Čemaževskega turna. Njegov trud je prikazan tudi na zgornjem zemljevidu.

Ko smo se vprašali, kako je s temi imeni danes, se je pojavil dokaj neroden položaj, saj sogovornikov, ki bi znali povedati, kje je kakšen Turen, ni ravno na pretek. Irma Kočar je pomagala, da smo našli nekaj zanimivih ljudi - poznavalcev doline, ki so bili pripravljeni na sodelovanje.

Janez Uršič - Sobotko

Romšak Jože

Tone Gradišek

Vido Kregar in Miha Hribovšek

 Jankov Turn

Moram priznati, da pravega odgovora ne morem(o) najti. Sicer smo se že delno uskladili, kako naj bi jih poimenovali, pa vendar namen ni bil tak, da bi kakorkoli presojali, kje naj bo kakšen turn. Zbranih je le nekaj podatkov in izziv še ostaja. Če pa sledimo Kunaverjevim besedam: »Večina imen je slovenska in jih lahko razumemo, posebno če si zanimive in lepe kraje sami ogledamo. Nekatera imajo imena po ljudeh, ki so tam pustili svoje življenje ...«

Sledeč tem besedam pa pridemo do tega, da vrh Hleva stoji še en turn, ki pa ni nikjer omenjen. Ker smo ga v svojih časih večkrat prečili (upam, da še kdaj) in ker smo včasih tu plezali z žal že pokojnim alpinistom Jankom Plevelom, pa sem se domislil, da bi lahko poimenovali ta turn po njem - Jankov turn. Nanj ne vodi pot in ga kot takega brez kolikor toliko resnih alpinističnih, lovskih ... znanj nima pomena obiskovati.

Janko je kot eden od začetnikov plezanja v lednih slapovih splezal s soplezalcema leta 1981 le redko zaledenel slap, v predelu levo od Hleva. Poimenovali so ga Spirala. V letu 1986 sta skupaj s Francem Holcarjem začela s plezanjem svoje smeri v Hlevu (desno od naše Š), a žal sta ostala pri začetkih. Čez tri leta pa se je tako ali tako porušil dobršen kos te stene in plezanje v njej je postalo kar nekako prenevarno. Žal je pri reševalni akciji na Brani, pozimi leta 1996, Janko skoraj pred našimi očmi zdrsel na severnem pobočju Brane v smrt. 

Po razu na Jankou turn

Boris Štupar

Marko Snoj 

Túrnišče... Ime torej prvotno označuje mesto, na katerem stoji stolp. Enakega izvora je večkratno krajevno ime Túrnše s, ki je standardizirano v narečnem izgovoru. Iz osnove túren, ki je prevzeta iz srvnem. turn 'stolp', ta pa prek lat. turris 'stolp, grad, palača' iz gr. … utrjena naselbina, z zidom obdana hiša', je na Slovenskem še več imen, npr. gor. im. Túrni m mn., gorsko in kraj. im. Túrn, kraj. im. Podtúren (V 16°33' S 46°28'), večkrat Podtúrn, pogosto v večbes.im., npr. Grácarjev Turn (V 15°18' S 45°49'), kraj. im., priim. Túrnšek, kraj. im. Túrjanci m mno (V 16°4' S 46°38') < *Túrnjanci, kot je sklepati iz zapisa iz 1. 1389 dorf daez dem Turm. Manjšalnica túrenc, znana v več gor. im. Turenc m, Túrnec m. Túrnica ž, označuje gorski lik v obliki šilastega ali kupastega kamnitega roglja, skalnatega stolpa. Glej tudi Šinkov Túrn.
Badjura, LG, 136; Bezlaj, SVI II, 280 S. Kraj. im. Túrjanci je zaradi srednjeveškega zapisa manj verjetno treba izvajati iz túr (tonemsko tur) 'izumrlo govedo Bos primigenius' (tako Miklošič BSPO, 332). Proti izvajanju iz slovan. *turb = lit. tauras govorijo tudi naglasne razmere, saj bi iz osnove premičnega naglasnega sklanjatvenega vzorca pričakovali množinsko preb. im. **Tur´˝ane in iz tega **Turjánci, podobno kot v kraj. im. Turják.

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Modrijan, Založba ZRC, 2009, str.443