Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nove podobe Terpinovih »klancev«

Police in cerkev Marijinega rojstva.Mestna knjižnica in čitalnica Idrija: V Galeriji je od 17. februarja do 9. marca 2012 na ogled razstava - Nova platna akademskega slikarja Rafaela Terpina.

Čeprav neštetokrat prehojeni so ga njegovi klanci v filmu Dušana Moravca, Klanec do doma, spet posedli na trinožnik. V roke je vzel stare skice in jih oblekel v nova oblačila. Svetla in vesela. In na platnu so se nam prvič postavile na ogled lepe manekenke - cvetlice.

Pri Lovrču, Srednji Lokovec, 1975 V Zalemovju, Dolenje Ravne, 1977 Pri Velikajnu, Bukovski Vrh, 2005 Pri Šergali, Kovk, 1990

»Ko je gospod bog ustvarjal naš idrijski konec, je bil bleščeče razpoložen. Sproščena razigranost je udarila vanj, pa nam je nakravžlal relief. Tu bodo živeli sami v redu ljudje! – se je smejal vase – zato ni treba, da jih imam ves čas na očeh! Pustil je stvarem, da so padle, kot se jim je zahotelo. Z vso mogočo samovoljo so se postavile v čudežen splet, kjer – kot se je pokazalo – zdrava pamet brez še bolj zdravih nog ničesar ne opravi.« (IR, l. 1989, št. 1-2, str. 104) Več...

S temi besedami, ki jih je Rafko zapisal že pred mnogimi leti, je direktorica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija Milanka Trušnovec, pritegnila pozornost vseh prisotnih, ki smo se v res velikem številu odzvali odprtju razstave idrijskega umetnika, planinca, prijatelja, sošolca, ...

Direktorica MKČI Milanka Trušnovec, slikar Rafko Terpin in Marjan Bradeško. (Foto Branko Gantar)

Dokončno nam je trakce na očeh slavnostno prerezal član uredniškega odbora Planinskega vestnika, velik zagledanec v naš »nakravžlan svet«, o katerem je napisal že toliko lepih besed in hkrati njegov planinski prijatelj - Marjan Bradeško.

Rumena maslenica, Hemerocallis lilioasphodelus Krvavordeči klinček, Dianthus sanguineus Travnolistna perunika, Iris graminea Blagajev volčin, Daphne Blagajana

»Pred skoraj četrt stoletja so me Rafael Terpin, Rafael Podobnik in Jože Čar popeljali v svet idrijskih, cerkljanskih, trebušanskih grap … ne z roko, pač pa z besedo, z močjo svoje ljubezni do graparskega sveta porečja Idrijce. S pomočjo knjige Slapovi v Sloveniji so me zvabili kar naravnost v Gačnik! Opis ene od poti skozi grape sem kasneje naslovil s "Prečuden svet je v grapi črni". In ta prečudni svet me je uročil. Ne le svet, pač pa ljudje, hiše, kraji, ki izginjajo …« (Citat; Marjan Bradeško)

Kako so ravno Rafkove slike in besede krive, da si je marsikdo zaželel spoznati ta svet klancev. Kako so sočne, izražene le v ocvirkih, izgreble marsikatero zgodbo izpod pepela na že ugaslem ognjišču. Kako bodo te podobe neizmerne ljubezni, hvaležnosti in navezanosti ostale za vedno žive. Kako … In še z mnogo občutenimi besedami je pospremil novo razstavo med gledalce.

Hvala  za današnjo in hvala za ono pred štiridesetimi leti. Tomaž Pavšič, Alenka Heferle in Rafko Terpin. (Foto Branko Gantar)

Rafko je tokratno razstavo posvetil že pokojnima, dr. Jožetu Felcu in dr. Vinku Cudermanu, prijateljema Kapljašema. Za to priznanje tovarištva se mu je na razstavi zahvalil prof. Tomaž Pavšič, glavni »krivec« rojstva revije Kaplje. Zahvalil se mu je tudi, za jim posvečeno razstavo v tistih občutljivih letih pred več kot štiridesetimi leti. Takrat mu čestitk za pogum in zahvalo za dejanje na glas niso smeli izreči. Rafko je bil njihov zvesti sodelavec vsa leta njihovega izhajanja.

Anka Vončina
 



Galerijski list



Pri Polharju na Javorniku leta
1960.


Pri Brnku v Zavratcu leta 2004.

 

Revija Kaplje
 

Kaplje (1966-1972) so bile glas poguma oporečnikov, bile so klic k demokraciji slovenstva. Ni bilo naključje, da so se rodile v Idriji, v mestu s kulturno tradicijo. V Kapljah se je ujel odmev študentskega vrenja po evropskih univerzah Tomaževih nekdanjih in takratnih dijakov in drugih neznanih in znanih avtorjev. Nastale so kot protest ozaveščenih posameznikov, ki sta jih razganjala mladostna ustvarjalnost, oporečniški pogled na družbo, kulturo in gospodarsko dogajanje in tudi nasprotovanje ljubljanskemu večvrednostnemu posmehovanju nepomembni provinci. Kot vsaka mlada generacija so tudi Kapljaši verjeli v drugačen svet in hlastali za nemogočim, predvsem pa so želeli pustiti svojo sled. V njih so bili prispevki ideološko zelo različnih piscev. Predvsem pa so to bili literati, ki jim takratni sistem ni omogočal demokratičnega izražanja.

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46130

Novosti