Razstava - Turistični kraji: - Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici; do 31. avgusta 2005
Razstava v Bohinjski Bistrici
Gorenjska na razglednicah
Ob stoletnici organiziranega turizma so pripravili razstavo starih razglednic, na katerih so gorenjski turistični kraji
Gorenjski muzej iz Kranja hrani eno najbogatejših zbirk starih razglednic v Sloveniji in šteje okoli tri tisoč primerkov iz zadnjih let 19. stoletja do druge svetovne vojne. Med njimi pomembno mesto zavzemajo tudi razglednice gorenjskih turističnih krajev. Dokumentirajo nam kraj v določenem času, prikazujejo pa različne oblike turizma – letoviški, zdraviliški, izletniški, planinski, zimski, športni, verski.
Izrez iz razglednice Zimski Bled
Najstarejše razglednice segajo v devetdeseta leta 19. stoletja, ko so se le-te začele uveljavljati na celotnem slovenskem ozemlju. Predhodnica razglednice je bila dopisnica, ki jo prvič srečamo leta 1869 na Dunaju; leta 1871 pa se v slovenskih deželah pojavijo dvojezične. Na njeno prvo stran so napisali naslov, na zadnjo sporočilo. Besedilo na sporočilni strani dopisnice so nekateri pošiljatelji dopolnili z manjšo ilustracijo. Slikovni del pa se je večal in kmalu zasedel celotno hrbtno stran dopisnice, ki je tako postala prednja stran razglednice. Zato se je morala spremeniti tudi naslovna stran dopisnice. Leta 1904 so jo v avstrijskih deželah razdelili na dva dela – prvi je bil namenjen naslovu z znamko, drugi sporočilu, ki ga je pošiljatelj napisal na razglednico.
Najzgodnejši turizem na Gorenjskem sega v drugo polovico 19. stoletja in se je začel na Bledu. S turizmom se povezuje tudi planinstvo. Ustanovitev kranjske podružnice Nemškega in avstrijskega planinskega društva leta 1874, ki je gradilo koče v triglavskem pogorju, je sprožila nastajanje slovenskih planinskih postojank. Le-te so v Julijske Alpe, Karvanke in Kamniške Alpe privabljale številne planince – turiste. Razcvet turizma so omogočile tudi nove železniške povezave Gorenjske z ostalo Kranjsko, z avstrijskimi deželami ter Goriško in Primorsko. Turistični razvoj je prekinila prva svetovna vojna. V dvajsetih in tridesetih letih se je turistični razvoj širil tudi na ostale gorenjske kraje, pomembno povezavo pa so predstavljale tudi ceste.
Najuspešnejši turistični razvoj na slovenskem ozemlju je pred prvo svetovno vojno doživel Bled. Najstarejše razglednice, ki obsegajo polovico naše zbirke, prikazujejo številne panorame, otok, obrežje jezera s hoteli in kopališčem, grad in cerkev. Motivi v naslednjih desetletjih ostajajo enaki, le da se klasičnemu izdelovanju razglednic pridruži črno-bela fotografija, ki je značilna tudi za upodobitve drugih turističnih krajev. Bled je bil pred drugo svetovno vojno najbolj mondeno letovišče v Sloveniji in Jugoslaviji.
Turizem v Bohinju je povezan s planistvom in odprtjem karavanško-bohinjske železniške proge leta 1906. V Avstri-Ogrski monarhiji je bil znan po naravnih lepotah, vendar prometno odmaknjen. Najstarejše upodobitve prikazujejo Bohinjsko jezero z okoliškimi gorami, cerkev Sv. Janeza, prvi bohinjski hotel Sveti Janez ter Bohinjsko Bistrico z nekaj gostilnami. Po letu 1906 se število motivov pomnoži. Pred prvo svetovno vojno je Bohinj veljal za smučasko središče.
Kranjska gora je bila pred sto leti ravno tako izhodišče za gorske ture in izleta, ugodna klima pa je bila primerna tudi za zdravljenje različnih bolezni. Prevladuje motiv Kranjske gore z markantnimi gorami v ozadju, stare gostilne in kopališče Jasna. Bila je središče zimskega turizma. Za zimske turistične kraje so veljale tudi Mojstrana, Rateče in Planica, posebno po letu 1936, ko je prvi skaklec preskočil 100 metrov.
Za izletniški turizem je bila zanima tudi Golica, sploh v mesecu maju, ko jo je pokrivalo na milijone narcis.
Številne romarske cerkve so na Gorenjskem od začetka 20. stoletja izgubljale pomen. Ostale pa so Brezje, ki so upodobljene na številnih razglednicah. Romarji so prihajali z vlaki, zato je bila železniška postaja v Otočah najbolj frekventna na Gorenjskem.
Turizem na Jezerskem je povezan z začetki planinstva, ki ga je spodbudil prihod Čehov. Prve razglednice so iz začetka 20. stoletja in prikazujejo takratno središče Kazino in okoliške gore. Poznejše panoramske razglednice prikazujejo jezerske domačije s fantastičnimi gorami v ozadju.
Kamnik je v 19. stoletju slovel kot zdraviliški kraj, kamor so prihajali številni gostje iz večjih mest monarhije. Za izletniški turizem je bila priljubljena Kamniška Bistrica. Kamnik je bil ves čas najbolj turistično razvito gorenjsko mesto; dohitel ga ni niti Kranj, ki je imel hotele in Šmarjetno goro.
Današnji turist si med drugim ogleduje tudi kulturne znamenitosti, v prvi polovici 20. stoletja pa so turiste privabljale naravne lepote, s katerimi je Gorenjska bogato obdarjena. Tako v Avstro-Ogrski kot v Jugoslaviji je bila ena najbolj turistično zanimivih pokrajin.