Ljubljana, Orbis, 1. natis: Spopadi na Krasu in v visokogorju ... odkriti vojaški zemljevidi ...
Simčič Miro
888 dni na soški fronti
Spopadi na Krasu in v visokogorju. Na novo odkriti vojaški zemljevidi, fotografije in posebna poročila. 1. natis. Ljubljana, Orbis, 2006. 17 cm, 333 strani, ilustrirana
ISBN 961-6372-27-0; UDK: 94(497.4-15)"1915/1917"; COBISS.SI-ID:
127754496
V zadnjih petnajstih letih je bilo že veliko napisanega o dogajanjih v letih 1914 – 1918 na Krasu in v soškem visokogorju, kjer se je dogajalo veliko hudega. V prvi svetovni vojni so bili najhujši boji prav tu, saj je padlo blizu 1.000.000 vojakov na obeh sovražnih straneh. Nobeni zgodovinski dogodki ne bodo in ne morejo biti natančno in dokončno obdelani in zapisani. Vedno lahko najdemo še nove dokumente, ki nam pojasnjujejo drugačna gledanja na celotna dogajanja, ali pa sledijo samo drugačna razmišljanja.
Naše gore v Julijskih Alpah: Kanin (2587 m), Rombon (2208 m), Krn (2244 m), Batognica (2164 m), Kolovrat (1193 m), Sabotin (516 m), prelaz Vršič (1611 m) idr. so za vedno zaznamovane s spomini na ta čas. Boji v našem visokogorju so pustili veliko žalostnih sledi. Ostankov vojaških zgradb in vojaškega materiala, orodja in orožja, tudi še kompletne človeške skelete, mnogo spominskih obeležij, pokopališč in celo kapel, ki so jih gradili vojaki v času daljših prekinitev bojevanja, lahko najdemo še veliko. Vojaške poti – mulatjere, s katerimi so preprežene Julijske Alpe, dandanes z velikim zadovoljstvom uporabljamo tudi planinci.
Miro Simčič, ki to ni njegova prva knjiga s tega bojišča, je zbral veliko novega materiala, na osnovi katerega je lahko pripravil rokopis in veliko novih fotografij za ta obsežni zbornik. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je našel štabsko kartoteko III. skupine armad, ki je sicer veljala za izgubljeno. V tej knjigi so prvič objavljeni mnogi zemljevidi italijanskega generalštaba in tudi poveljstva avstrijske armadne skupine, ki so po naključju ostali na naših tleh. V spopadih na soškem bojišču najdemo tudi imena kot so Mussolini, Rommel, Hemingway idr.
Čeprav pri upoštevanju vseh evropskih bojišč soška fronta ni bila odločujoča za izid prve svetovne vojne, je tu padlo izredno veliko vojakov. Od približno 10.000.000 vseh žrtev je padlo približno 30.000 Slovencev. Pri tem avtor opozarja na pretirano visoke številke italijanskih kronistov, ki s tem opravičujejo pravico do večjega dela tega ozemlja, prepojenega z njihovo krvjo. Avtor je v knjigi tudi poudaril na to, da zardi propagandističnega poročanja medijev javnost tedaj ni bila obveščena o dejanskih dogodkih.
Avtor v knjigi izredno ceni zasluge feldmaršala Svetozarja Brojevića, ki pa verjetno niso povsem verodostojne, saj njegovi spomini, pisani kmalu po končani vojni, niso objektivni, ker jih je pisal v času velikega razočaranja. Prijetno pa je sprejeti dejstvo, da avtor ne omalovažuje vojakov ne na eni in ne na drugi strani, saj kot ljubiteljski raziskovalec, in ne kot vojak in ne kot zgodovinar, gleda na dogajanje veliko bolj celovito.
Ciril Velkovrh