Polet, 10.02.05 – Urban Golob: Smučanje v naravi, daleč od žičnic, okrepčevalnic z glasno glasbo in množice po zadnji modi opravljenih smučarjev je povsem drugačna izkušnja
Turno smučanje
Smučanje v naravi, daleč od žičnic, okrepčevalnic z glasno glasbo (za katero se predvideva, da sodi v alpsko okolje) in množice po zadnji modi opravljenih smučarjev je povsem drugačna izkušnja kot smučanje na urejenih smučiščih. Če ne zaradi drugega, ker moramo vso turo, torej vzpon in spust, opraviti z lastno močjo.
Pri daljših turnosmučarskih izletih se je treba od doma odpraviti zjutraj, ko je še trda tema, zato je zgodnje vstajanje preprosto nujno, pa tudi mnoge druge stvari so pri smučanju v gorah popolnoma drugačne kot pri vijuganju na urejenih smučiščih. Pri turnem smučanju opravimo ture s smučmi, in sicer v visokogorju ali sredogorju. Mnogi bi seveda dodali, da mora stvar imeti neki cilj, ki je ponavadi vrh gore, kar pa ni nujno. Seveda vijuganje po celcu nekaj metrov od urejenih prog ne moremo imenovati turno smučanje, pa tudi nekatere novodobne pogruntavščine, kot je na primer t. i. »heli ski«, so daleč od pravega turnega smučanja. Njegova sestavna dela sta namreč vzpon in spust, ki ju opravimo v »potu lastnega obraza«. Turno smučanje je smučanje po neurejenih, neoznačenih in nenadzorovanih terenih, predvsem pa je gibanje v naravi brez različnih motornih pomagal. In v naravi veljajo povsem druge zakonitosti kot na smučiščih.
Drugače kot na smučišču
Prva razlika je že sneg – turni smučar je zelo odvisen od snežnih razmer. Sneg je lahko različne kakovostni in ne vedno najprimernejši za smučanje. Posebnega upoštevanja vredna je tudi nevarnost plazov, zato moramo biti dobro obveščeni o razmerah v gorah. Podatke o tem lahko najhitreje dobimo na medmrežju, še pomembneje pa je, da znamo stanje oceniti na terenu in če je treba, narediti tudi test stabilnosti snežne odeje. Zato potrebujemo veliko izkušenj in znanja. Pomembno je tudi spremljanje razvoja vremena. Če nič drugega, nam tura v lepem vremenu ostane v lepšem spominu kot kakšno tavanje v megli. In ko smo že pri slabi vidljivosti – zelo pomembno je tudi znanje orientacije in poznavanje terena. Poznati moramo seveda tudi svoje fizične sposobnosti, da ne bomo kje obnemogli obtičali oziroma preprosto zato, da bomo v turi lahko uživali, ne pa grdo trpeli ali celo skoraj izdihnili od napora. Za turnega smučarja so izkušnje iz gora v zimskih in spomladanskih razmerah velikega pomena, morda celo večjega od same tehnike smučanja, ki se seveda razlikuje od tiste na smučiščih. Sicer pa nas teren in snežne razmere »prisilijo« v nekoliko drugačno vožnjo kot na urejenih progah.
Turno smučanje je lahko lep korak naprej v rekreativni smučarski karieri in mnogi se že po nekaj lepih turah skoraj ali celo povsem poslovijo od smučarskih središč in smučajo samo še v gorski naravi. Toda kot smo že poudarili, so izkušnje ključnega pomena, zato je prav, da si jih naberemo ob že izkušenih turnih smučarjih. Dobro je, da se popolni začetnik odloči za gorskega vodnika, saj je tako v varnih rokah, pa tudi nauči se lahko v takšni družbi največ.
Oprema
Popolna nova oprema je preprosto – draga. Seveda lahko uporabimo kar navadne alpske smuči z običajnimi vezmi, a večurno nošenje smuči (in seveda nahrbtnika s hrano, pijačo, rezervnimi oblačili …) po snegu, ki se za nameček morda še udira, lahko celo največjemu navdušencu pobere voljo in veliko moči. Veliko elegantneje se je vzpenjati s smučmi na nogah, zato pa potrebujemo t. i. turne vezi z dvigajočo se peto, »kože« za smuči, ki pri vzpenjanju preprečujejo drsenje nazaj, morda tudi srenače (nekakšne dereze za smuči, ki preprečuje spodrsavanje pri vzponu po zaledeneli strmini), zložljive palice, t. i. lavinsko žolno (napravo, ki oddaja signale, če nas zasuje snežni plaz), nahrbtnik, obleko itd. Na srečo si je mogoče nekaj te opreme izposoditi v kakšni trgovini, lavinske žolne ima tudi vsak gorski vodnik …
Vsekakor bi se morali pred odhodom na turo, če s tem nimamo izkušenj, o nekaterih stvareh že sami dobro poučiti in se odpraviti v gore v družbi izkušenega turnega smučarja. Gorá pozimi že tako ali tako ne smemo podcenjevati, če pa si nataknemo na noge še smuči in zavijugamo po njenih zasneženih in zaledenelih pobočjih, je to stvar, ki zahteva dobro pripravo, izkušnje, zbranost … Tedaj za užitke prav gotovo ne bomo prikrajšani.
Besedilo in foto Urban Golob