Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: Snežni panter - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Pot prijateljstva; Zgodnji jesenski pozdrav - Iz planinskih društev(E.K. in F.J.): Maribor; Laško; Zabukovica - Izleti: PD TAM Maribor; PD Lenart; PD Železničar Maribor - Koče zapirajo.
" Snežni panter"
ODLIČNA SOVJETSKA ALPINISTKA LJUDMILA AGRANOVSKAJA - ČASTNA ČLANICA ALPINISTIČNEGA ODSEKA PD KOZJAK MARIBOR
Sovjetska zveza premore kar štiri sedemtisočake. Ti vrhovi visokega Pamirja so: Pik Komunizma (7495 m), Pik Pobeda (7439), Pik Lenin (7134) in Pik Korženevskaja (7105 m). Znani sovjetski alpinist Vladimir Raček je te pred desetimi leti predlagal njihovi federaciji alpinizma, da bi vsem, ki bi se povzpeli na vse štiri sedemtisočake Pamirja, podelili posebno priznanje. Tako se je porodila ideja o znački, ki ima sedaj popularno ime "snežni bars" ali po naše snežni panter.
Prvo značko in naslov snežnega barsa je dobil E. I. Ivanov, za njim K. K. Kuzmin, s številko 16 pa jo nosi prva alpinistka Ljudmila Agranovskaja. In prav ta Ljudmila je letos skupaj s svojim možem obiskala Jugoslavijo — kot udeleženka povratnega srečanja v okviru izmenjave prve mariborske alpinistične odprave v Kavkaz s sovjetskimi alpinisti. Oba, Ljudmila in njen mož Gera, sta smučarska trenerja, poleg tega pa odlična alpinista. Zalo ni čudno, če njuna 19-letna hčerka Olga hodi po stopinjah svojih staršev. V letošnjem poletju je Olga kot prva ženska prismučala z najvišjega vrha Kavkaza — Elbrusa. Pri tem podvigu ji je pomagal tudi oče, ki je nosil njene smuči vse do vrha. Sicer pa je Olga alpinistka tretje skupine.
Ženske ne smeš nikoli povprašati za leta, pravijo, zato tudi o Ljudmilinih namerno molčim. Z njo smo se srečali že v Kavkazu — skupaj z Juretom sta se trudila, da bi bilo naše bivanje v Sovjetski zvezi kar se da prijetno. Ljudmila je majhna, prikupna in izredno živahna ženska, ki se hitro in enostavno vključi v vsako družbo. Tudi njen mož s tega vidika za njo prav nič ne zaostaja. Z alpinizmom se Ljudmila ukvarja že 20 let in je kljub svojim letom še vedno v odlični kondicijski pripravljenosti. V Kavkazu je opravila lepo število težkih vzponov, med katerimi lahko zasledimo tudi prečenje vse Bezengijske stene, ki je v izredno težkih okoliščinah trajalo skoraj štirinajst dni. (Štirinajst dni garanja v vetru, snegu in ledu na višinah 4000 in 5000 m tudi za moškega niso mačje solze).
Prav zaradi njenih izrednih alpinističnih dosežkov smo alpinisti AO Kozjak na poslovilnem večeru s sovjetskimi alpinisti Ljudmilo sprejeli za častnega člana našega odseka ter ji ob tej priložnosti tudi podelili člansko značko AO Kozjak.
Gera Agranovski zaradi lega ni v senci popularnosti svoje žene, saj se z alpinizmom ukvarja že več kot 30 let in ima za seboj vrsto težkih in izjemnih alpinističnih podvigov. Pri "snežnem barsu" pa le ni imel sreče
— kar štirikrat se je odpravil proti vrhu Korženevskaje, edinemu sedemtisočaku, ki mu še manjka za dosego naslova in značke snežnega panterja, a ga je vreme vselej zavrnilo. In ko smo se poslavljali na mariborski železniški postaji, sem mu želel, da na naslednjem "popravnem" res ne bi več padel — "vsaj zaradi tega, ne, da bo mir v hiši"!
I. BAJDE
Zgodnji jesenski pozdrav
DEVETA ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA
Sicer zelena pokrajina kaže že nadih jeseni: polja so že preorana, in tu in tam je listje na drevju že začelo rahlo rumeneti. Tak je prvi vtis o septembrski številki Planinskega vestnika, ko nas z naslovne strani pozdravlja barvni posnetek Jožeta Dolničarja - Bohinjska pokrajina. In ko smo že pri sliki, naj omenimo še dvostransko prilogo v notranjosti revije: celostranski posnetek Sonje Zalar nam kaže Triglav s Stenarja, na drugi strani pa se je predstavil Ciril Praček s štirimi posnetki iz Julijskih Alp in njihovih dolin.
Od 48 strani, kolikor jih šteje prva letošnja jesenska številka osrednje slovenske planinske revije, jih je kar 30 namenjenih pretežno dogodivščinam v gorah in v zvezi z gorami. Nevsakdanji je uvodnik Boruta Koruna, ki slikovito opisuje pot po reki Tari s kanujem. Teodor Tominšek razmišlja ob dveh primerih o moralni odgovornosti planinca, Maks Dimnik je čestital gorskemu vodniku Janezu Brojanu za 70 -, Tine Orel pa Mirku Fetihu za 60 - letnico. Danica Ževart, ki jo poznamo tudi kot avtorico vodnika po Šaleški poti, je prispevala sestavek o planinstvu v Šaleški dolini, medtem ko so štirje zapisi namenjeni transverzalam oziroma dogodivščinam na njih (Matevž Pečelin, Na samotnih poteh; Nada Kostanjevec, Transverzalne dogodivščine — nadaljevanje; Božo Jordan, Zapiski s Solčavske poti; Dragica Rome,Po poteh Transverzale kurirjev in vezistov NOV Slovenije). Milan Ciglar poroča o letni skupščini evropske popotniške zveze (mimogrede: jugoslovanski del poti, to je E 6 YU Od Drave do Jadrana, je med najbolj urejenimi), in medtem ko sta Filip Bence in Marijan Ručigaj pisala o Kavkazu, se zelo lahkotno bere sestavek Zvezdica mi je darovala ali moj prvi bivak, ki ga je napisala Urša Kolenc v šegavem slogu, zanjo tako značilnem. Med drugim gradivom naj omenimo povzetke sklepov in stališč sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS in izvršnega odbora PZS o vključevanju mladine v planinsko organizacijo ter o oblikovanju programske politike in programa dela planinske zveze z mladino (objavljeno pod črto na štirih straneh) in pa idejnopolitični program za akcijo mladinske komisije (objavljen med društvenimi novicami). Posebno pozornost zaslužijo tudi poročila Pavleta Šegule o posvetovanju pred plazovi, ki je bilo v Bovcu, ter o letnem občnem zboru mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) in o letni seji strokovne komisije za plazove (IKAR); oba slednja sta bila v italijanskem gorskem letovišču
Aosta. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov pa je v septembrski številki Planinskega vestnika obavljen zahodni del Triglavske severne stene.
M. C.
Iz planinskih društev
MARIBOR - Mladinski odsek PD Maribor-matica je priredil pri koči na Uskovnici sedemdnevni planinski tabor. Udeležilo sega je 25 pionirjev-planincev s šestih mariborskih šol in dva planinca iz Celovca. Tabor sta uspešno vodila Jože Topolnik in Lizika Senekovič ob pomoči mentorjev planinskih skupin z osnovnih sol Janka Padežnika, bratov Polančičev in Franca Rozmana-Staneta. Udeleženci so se povzpeli na Viševnik, Tošc in Triglav.
E. K.
LAŠKO - Mladinski odsek PD Laško in občinska konferenca ZSM bosta priredila v nedeljo, 26. septembra, na Šmohorju tradicionalno orientacijsko tejcmovanje za prehodni pokal Šmohorja. Tekmovanje bodo pričeli ob 8. uri, pomerile pa se bodo peterke članov, mladincev in pionirjev. Prijave sprejema do sobote mladinski odsek PD Laško.
ZABUKOVICA - Na Šmohorju nad Laškim bodo v nedeljo, 3. oktobra, podelili značke Savinjske poti. Planinci naj pošljejo dnevnike s potrditvami o prehojeni
poti na naslov: Planinsko društvo Zabukovica, 63302 Griže, lahko pa jih prineso neposredno na prireditev.
F. J.