Slovenec - Anton Podbevšek: Kanadski zemljevid se nam zdi tuj, ker nismo vajeni misliti proti severu. Kadar Kanadec misli na to, kam bo potoval, misli vedno na jug, vzhod ali zahod, nikdar ne na sever.
Vse to se bo spremenilo. Ne samo Kanadci, ampak tudi druga ljudstva se bodo naučila misliti, da je zemlja okrogla, od juga proti severu, kakor od vzhoda proti zahodu. Potovali bomo čez vrh zemlje prav tako kakor okrog njenih strani. Potovali bomo po zraku in vsa ta prazna Severna Kanada bo glavna svetovna cesta.
Severno Ledeno morje
Severno Ledeno morje na tem zemljevidu se ti zdi tuje, ker nisi nikdar gledal tako, da bi obe obali hkrati videl. Vedno si gledal nanje v ločenih polovicah. Kadar pa je zloženo kakor tu, se vidi kakor Sredozemsko morje. Slično je Sredozemskemu morju, ker leži med dvema celinama. Pravzaprav spaja tri kontinente: Severno Ameriko, Evropo in Azijo. V dobi zračnega potovanja, ki se bliža, bo severni ocean zavzemal tisto mesto, ki ga je Sredozemsko morje zavzemalo pred 500 leti glede morskega potovanja. Severno Ledeno morje bo kratka pot med vzhodom in zahodom. To je dolgo iskani prehod v Cathay. Iz Londona v Tokio, iz Evrope v Orient bomo preleteli Arktiko v velikih letečih ladjah. Severno Ledeno morje bo opremljeno z varnostnimi postajami in z zalogami živeža. To morje bo obrobljeno z arktičnimi deželami, ki ne bodo več tajinstvene, strašne in tuje, ampak navadne dežele zemlje. Cenili bomo njihovo korist. Kanada bo ena teh dežel.
Tam gori sta dva velika vira bogastva. Prerije so prvi, skale drugi. Prerije pomenijo živino. V nepreglednih ravninah Dubawnta cenijo črede severnega jelena kar po kvadratnih miljah in po stotisočih! V Severni Kanadi vidijo največjo zakladnico sveta v prihodnjih desetletjih. To vidijo tako jasno, da so organizirali Hudson Reindeer Co. s centralo v Winnipegu.
Skale pomenijo rudninsko zakladnico. Velikanski odseki Hudsonske pokrajine so predkambrijske skalne formacije, tiste, ki jih najdeš v zlatih rudnikih Porcupine in Kirland Lake, Ont. Nedvomno se bodo posrečila bogata odkritja v vsej neraziskani Severni Kanadi. Znake zlate rude so zasledili ob zahodni obali Hudsonovega zaliva. Hudsonska družba (Hudson Bay Co.) to ve, a ta se zanima zaenkrat bolj za bogato trgovino s kožuhovino kot pa za zlato.
Vining je mnenja, da ne bo Severna Kanada kdaj gosto naseljena dežela. Ne more namreč pridelovati lastnega žita. Bo približno kakor Severni Ontario in njegova velika mesta bodo približno kakor Timmins (z mnogimi zlatimi rudniki).
Bodo li mesta nakopičena okoli Hudsonovega zaliva?
Ne, tega ni treba. Mesta bodo tam, kjer se bo dalo zaslužiti. Morda bodo sredi velikanskih ravnin. Ni izključeno.
Če bo Severno Ledeno morje novo Sredozemsko morje za zračne ladje, če bodo sejmi za severne jelene v Churchillu in Port Nelsonu, se bomo smejali strahovom Golega ozemlja. Moose Factory (Losova tovarna, Los, jelen z lopatastim rogovjem) s trgovino s kožuhovino se nam ne bo zdela več tako mrzla in kanadski zemljevid nam bo pripovedoval drugo storijo.
Planinškova mladost. Ali so Planinšek in njegova otroka še živi? Njegov obup nad civilizacijo
Ime Charles Planinšek sem zasledil leta 1929. v slovenskem ameriškem časopisu in objavil 26. aprila istega leta poročilo o njegovem nameravanem 8000 milj1 dolgem potovanju s pustega Golega ozemlja Severne Kanade (ozemlja pod Severnim Ledenim morjem) v toplo, solnčno in s palmami poraslo okolico Habane. Naslov poročila je bil isti kot v ameriškem časopisu: »Avanturist Planinšek odpotoval na sever«. Poročilo je bilo datirano iz Sheboygana in je govorilo o tem, da se bo Planinšek napotil s čolnom proti Reindeerjevem jezeru, kjer bo pustil svoja otroka pri prijateljih ter nadaljeval pot sam proti severu. »Za kažipot mu bodo služili severni jeleni, ki se ravno selijo proti Hudsonovemu zalivu. Založil se bo dobro z municijo, ki jo bo potreboval za streljanje živali, njegov edini živež. Na svojem potovanju bo spal, kjerkoli ga noč dohiti, čeprav te ne bo dosti, kajti prav sedaj bo dnevne svetlobe do 20 ur na dan v arktičnih krajih. Tukajšnji list »Sheboygan Press« mu je podelil veliko kamero, s katero bo slikal zanimive kraje na daljnem severu. Koder ne bo mogel potovati po vodi, bo nadaljeval pot s psi in z 18 čevljev dolgim »Old town canvas«, pokritim čolnom, katerega si bo preskrbel na Cranbery Portagu.
Če bo šlo vse dobro na njegovem povratku, dospe do Portaga okoli 10. junija. V deželi skozi katero bo potoval, je vedno od 30 do 75 stopinj pod ničlo. Ugodnosti bo imel, kot prej omenjeno, z 20 urno svetlobo, ker se bo severni letni čas začel, ko zapusti Chesterfield Inlet. Na povratku bo potoval od Chesterfielda Inleta, z ledom pokrito zemljo, do Reindeerjevega jezera, od tam pa preko jezera Winnipeg proti Zedinjenim državam preko Minnesote in Wisconsina.
Poročila smo dobili z njegovega potovanja, ko je dospel v Manitobo v Kanadi, in iz Passa v severnem delu Kanade. Poroča, da gre vse dobro ter da so dospeli dne 16. marca v Pass. Pot proti Daljnemu severu so nastopila dne 23. marca s psi, ki vlečejo njega in njegova otročička, nestrpno pričakujoča, kdaj dospejo v rojstni kraj. Ko bodo naši čitatelj brali to poročilo, bo naš avanturist že daleč izven civilizacije. Nadalnja poročila objavimo, ko se zopet vrne med civilizirani svet, o čemer nas bo takoj obvestil.«
Kot je videti, je bilo poročilo kaj kratko. Najbrž zato, ker so naši rojaki onkraj morja dovolj brali o nameravanem Planinškovem največjem podvigu s čolnom v svetovni zgodovini v velikih ameriških dnevnikih. Pozneje sem po čudnem slučaju prejel težko čitljiva pisma2 tega drznega popotnika. Obiskal sem Planinškove in zvedel za Janezovo mladost. (Ime Charles si je Planinšek nadel šele v Ameriki.) Rojen je bil leta 1886. v Kamencah in je hodil v ljudsko šolo v pol ure oddaljeno Prečno. Čeprav je bila šola enorazredna in mu ni bogve kaj nudila, se je vendarle zgodaj začel zanimati za knjige. Prebral jih je vse, ki so mu prišle v roke. Vse je vedel iz glave, zanimal pa se je posebno za zemljevide. Ko je izbruhnila rusko-japonska vojna, je prebiral vsa poročila o nji. Takrat so ga tudi zamikale dalnje dežele. Domačo okolico je poznal, vedel je podrobno za zgodovino Novega mesta in dolenjskih gradov, zlasti še bližnjega Hmeljnilka, ki je baje stal že v rimskih časih. Bilo pa mu je premalo vse to, zanj, ki je hodil sanjat o čudovitih dogodkih v kapiteljsko cerkev, visoko gori na hribu nad Novim mestom.
1 1 milja je 1850 metrov.
2 Od Planinškove sestre Terezije jih je prejel najprej Božidar Jakac, ki jih je dal prepisati na stroj. Jakac je bil tudi prvi, ki me je opozoril na Planinškova pisma. Planinškova sestra je pisma nato izročila meni obenem z vsemi fotografijami in drugim materialom, ki ga ji je poslal brat. (Nadaljevanje sledi.)
Slovenec, 5. januar 1935