Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Igor Pavlič,

Dvomim, da se je Planinska zveza sprostituirala do te mere, da se gre promocijo poizvajalcev in blagovnkih znamk. Tu nekaj ne štima! Katere smučke, kline, vrvi, hrano, štunfe, avto, telefone itd. pa priroroča PZS? Kak njihov demanti tega Dnevnikovega zapisa bi bil dobrodošel!

Metod Škarja,

Gotovo je tudi to razlog, da so opustili nekoč markirano pot skozi Grlo. Ker je nevarna še daleč v pomlad. Vse od sredine stene vzhodno, levo od te zgornje rampe, kjer sem smučal, skozi številne grape na koncu prileti vanj.

Metod Škarja,

Planjava je sicer, kar se tiče razmer, predvsem plazovnih, izrazito neugodna. Še v zimah z malo snega so pod Grlom in Belo grapo običajno ogromne plazovine. Kot široka bariera sprecipitira precej več snega kot naprej gor nad Okrešljem. Zgoraj se velika V-oblike pobočja vrstijo eno za drugim in nekaj kasneje, aprila, je že močno sonce zjutraj z ene in popoldne z druge strani. Takrat 2014 sem bil čez 14 dni še enkrat spodaj. Vmes se je led že malo preobrazil in postal smučljiv. Ampak v zgornjem delu je bilo ogromno snega z večmetrskimi opastmi, gor na 2400 pa je bilo 5 stopinj. Nisem upal vstopit, pa čeprav je bil potem ves dan mir. Letos je, kar se tega tiče, precej bolje, ker je sneg zgoraj večinoma odpihnilo (oziroma že prej splazilo) in tudi opasti so bistveno manjše, obenem pa je dobro zalit srednji del. Redka kombinacija.

Peter Nagode,

Manjkajoči s, ki se je prikradel "inštruktorju ..." pove marsikaj. Stanje na področju gorskega reševanja je res obupno - brez ogledala.

Metod Škarja,

Tole sem napisal na vprašanje, če bom objavil tudi 2. del zgodbe: "Lej, bilo je kar nekaj dileme, a se to objavi ali ne. Prevladalo je to, da je to bil nazaj gledano 8-letni projekt in 7 let je trajalo, da so se razmere približno ponovile, vsako leto sem šel gledat, kako je. Čez 7 let ni šans, da bi šel delat kaj takega, če bo čakalna doba podobna. Že tako sem imel namen po tej sezoni ali pa če počakam še kako leto, da poskus iz 2014 objavim. Ker nočem držat za sebe smučljive linije, ki jo bo lahko naredil kdo drug. Ker presmučat severno steno Planjave, ne vem, če je kdo to kdaj resno gledal, bi bil dosežek."

Pozornost pa zadevi dajo drugi. Lahko bi bilo par ogledov in par "lajkov", tako pa so se ogledi, kar se vidi dobro na FB, kar nadaljevali še do pred par dni, pa na YouTube je bilo v 2 dneh 300 ogledov. Kaj dosti godrnjanja o preveč pozornosti sicer ni bilo, en privat mail zaenkrat pa kaka dilema v obliki komentarja na FB-ju. Tam se da lepo videti, v katero smer je sicer šla razprava. Za mlado generacijo se zdi, da zna kar biti neka inspiracija, tako malo "out of the box" zadeva :). Upam, če se kdo loti, da bo varno izvedeno. Na G-L pa iz teh razlogov, ker je bolj "resna" stran, niti nisem mislil dat, in sem napisal prispevek šele na povabilo urednika. Pa tudi na Snežaku sem objavo začel malo samoironično "Zgodovina tega 'podviga' je ... ". Pa srečno!

Janez Javoršek,

Dvajset dni se na vseh mogočih spletnih klikih z miško vrti "lep alpinistični dosežek"

Lep?

Alpinistični?

Dosežek?

Za zaključek so poskrbeli gorski reševalci z helikopterjem!

A res nihče več nima doma ogledala?

Janez Javoršek, alpinist, inštruktor gorkega reševanja in občasni smučar!

Peter Nagode,

Lep alpinistični dosežek, (nav)kljub zaključku ...

Vsekakor je zanimivo kaj vse so presmučali Jezerjani na svojem koncu in česa vsega se nikoli niso lotili Herletovi Solčavani. Sosednje doline, pa povsem druge zgodovinsko človeške (ne)prilike ...

Peter Nagode,

Glede na to, da s(m)o dobili v dobrem letu še eno kategorijo planincev, tako imenovane korona-planince, ki puščajo smeti kot svoje sledi, vsekakor dobrodošla navodila ...

Boštjan Borštnar,

Bravo Petr! A ni Petr GRS Škofja Loka?

Iztok Snoj,

Gospod Tomaž, hvala!

Bral sem vaše prvo poročanje. Izjemno. Obenem hodite po najvišjih gorah z največjimi in ostali ste živ,

Ko so vas pred časom v SN (ne gre za Sportske novosti) v članku naslovili kot 'zobarja', je bil to v mojih očeh udarec pod pasom.

Ne te in ne prejšnje objave SN niti ne bom bral, ker prvo zapisano je najmočnejše. Nekateri so usmiljenja vredni.

Marjeta Štrukelj,

Problem niso psi, problem so lastniki. Nevzgojeni lastniki, to je lastniki, ki zaradi svoje puhloglavosti, sebičnosti, vzvišene arogance in celo neznanja, onemogočajo odgovornim lastnikom sožitje s svojimi ljubljenčki, kjerkoli med ljudmi, lahko tudi v koči. Seveda imam rada vse kužke in nekaj lastnikov.

Zgodba, ki še ni stara teden dni:

Prelepo sončno jutro na Katarini. Žvrgolenje ptic ga pozdravlja in naju spravlja v dobro voljo. Nad parkiriščem se po strmi asfaltni poti podava proti gozdni strmini, ki vodi k Jakobu in za zadnjo hišo, na desni pod grmom … zavezana rumena PVC vrečka s pasjim iztrebkom. Kot posmeh zapovedani kulturi pobiranja. Glasno komentiram in bentim, nato zmaga lepota dneva in prijetno je posedeti pri cerkvici na vrhu hriba, ponosu naše občine. Namesto gozdne strmine z neprijetno »bombo« jo nazaj grede navižava skozi vas, že dolgo se nisva tam razgledala, prijeten mir vlada v zgodnjem dopoldnevu … še ovinek in bova na parkirišču. Na levi si sledijo hiše v strmem klancu in nasproti na desni je strmina zavarovana z ograjo, povezani leseni nosilci – količki sledijo eden drugemu in zamejujejo cestišče. Na enem od lesenih količkov zagledava prav táko zavezano rumeno vrečko s pasjim iztrebkom! Aroganca ali debilnost? Žal ima zaenkrat g. Beguš najbrž prav.

A skriti optimisti se ne damo. Morda nekoč dozorimo za lepoto in sožitje brez posmeha pravilom obnašanja? Pravilom, ki jih narekujeta srce in zdrava pamet, ne parlament.

Robert Šušmelj,

Tomaž, zadnje 14 dni tvojega vzpona sva z Barbaro iskala informacije in spremljala kaj se dogaja na gori. Upala sva, da se boš vrnil, da še kdaj spijemo kavo in delimo kake lepe trenutke ob tvojem pripovedovanju osvajanja naravnih lepot. Pravilno si se odločil v ključnem trenutku, da nisi nadaljeval in to ni poraz Tomaž, to je zmaga, kar si naredil. Hvala za to.

Robi in Barbara

Miša Ferjan ,

"Smrt se nam prav vsem nasmiha, vendar le veliki ljudje, kot je bil John, se ji nasmehnejo nazaj."

Hvala Tomaž da z nami deliš svoje izkušnje in si izbral življenje. #smejimoseskupaj

Miša Ferjan

Emilija Vraber,

Redno sem v poročilih explorersweba spremljala dogajanje na gori, a tako doživete in verodostojne pripovedi udeleženca še nisem brala. Tomaž, čestitke za preživetje in srečen povratek, pa velika HVALA, ker ste vse to delili z nami!

Emilija Vraber

Žarko Rovšček,

Verjetno je med pripovedjo Pavla Dimitrova prišlo do nesporazuma med njim in avtorjem članka v Slovenskih novicah. Naveden je namreč napačen podatek, da je se je moral vodja odprave Kangbačen 1965 Jože Govekar-Jozva vrniti nazaj domov v Jugoslavijo, zaradi težav v svojem domačem podjetju. Govekar je bil namreč ves čas na odpravi in se je skupaj s Tonetom Sazonovom - Tonačem 3. 12. 1965 kot zadnji vrnil domov, potem ko sta razrešila finančne težave odprave. Že na začetku, po prihodu moštva v Nepal, se je odprava soočila z nepredvidenimi podražitvami. Govekar je zato ostal v skupini štirih (poleg njega še Andlovic, Butinar, Jerin), ki je v Daranu čakala na telegram o zagotovitvi dodatnih sredstev iz domovine. V primeru negativnega odgovora, do česar na srečo ni prišlo, bi se skupina res morala vrniti domov, saj bi bilo denarja za vse premalo. V tem času je krenila na pot proti bazi izvidnica, za njo pa še glavnina. Vodenje odprave je začasno prevzel dr. Andrej Župančič. Po snidenju vseh članov vključno z "zaščitnico"v bazi, pa je vse do konca vodil odpravo Jože Govekar. Podrobneje v Govekarjevem poročilu o odpravi v PV 1967/1 , str.15. Več o odpravi pa je objavljeno tudi v knjigi dr. Jožeta Andlovica, Kadar boš na rajžo šel. Dnevnik Himalajskega zdravnika - Kangbačen 1965, Postaja GRS Tolmin - PD Tolmin 2018, ki je še vedno na voljo za naročilo na naslovu Postaje GRS Tolmin.

Žarko Rovšček

Miro Koder,

Pavel še na mnoga leta. Lp!

Matjaž Ferjančič,

Kaj je namen zgornjega prispevka. Mar se pričakuje, da bomo (plezalsko) zavedni na 15.000 km daleč dajali e-podporo načrtom, da se zmanjša aboriginska kulturna dediščin?

Marjan Bradeško,

To je seveda "nad Žirmi".

Iztok Snoj,

Bravo! Čestitke! Ne damo se!

Primož Murn,

Čestitke Angeli, res težka smer. Pretežak pa je bil očitno tudi prevod iz nemščine - mene bi bilo prekleto sram, če bi napisal tako besedilo, kot je pričujoče. Naredite strokovno ali pa rajši ne prevajajte, če ne znate razlikovati niti med ženskimi in moškimi oblikami. Grozno ...

Previous Next