Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marjan Bradeško,

O tej lepi knjigi - in odličnem alpinistu in človeku - sem nekoč pisal v Planinskem vestniku: http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2009_11.pdf#page=90. Sicer pa je bil Pavle moj sokrajan in je na edinem skupnem izletu (še s šolskim planinskim društvom) že pokazal, kako bo vedno pomagal - nosil je težak nahrbtnik eni od udeleženk izleta, ki ga sama ni zmogla.

Janko Zbranč,

Kaj je ŠPORTNA ferata?

V planinskem slovarju piše: feráta -e ž / v italijanskih Dolomitih zavarovana plezalna pot ali zelo zahtevna planinska pot

Na Siol.net sem našel: ... Ferate niso klasična planinska infrastruktura, ampak spadajo med športne objekte v naravnem okolju, poudarjajo pri Planinski zvezi Slovenije.

Nekoč je veljalo, da je bolj po slovensko "zavarovana plezalna pot".

In zdaj: ... Osredotočili se bomo na športne ferate, torej plezalne smeri in ne poti.

In zgoraj: “Ferata je z jeklenicami zavarovana plezalna smer ali pot v gorah oziroma v skalnih stenah”.

Kaj ni pot "nadelana" (uhojena ...), smer pa označena le na fotografiji/skici ... v steni pa je ev. le kak klin za varovanje; za planince pot, za alpiniste smer!(?)

Ob "športnih" feratah pa najdemo tudi hribovske in/ali gorske ...

Še več variat pa obeta naša WikiPedia, ki vpis "ferata" preusmeri na https://sl.wikipedia.org/wiki/Zavarovana_plezalna_pot

Na https://www.pzs.si/novice.php?pid=13598 pa je: ... Tudi lahka planinska pot zahteva opremo in izkušnje, zelo zahtevne planinske poti niso ferate

Marjan Bradeško,

Tole je pa videti lepo. Bravo, mojstra!

Marjeta Štrukelj,

Te dni lahko beremo: Italijanska policija išče »barbarsko« turistko iz Pompejev

Italijanska policija je v ponedeljek sporočila, da iščejo žensko, ki je v arheološkem najdišču Pompeji kršila pravila za obiskovalce, ko je preplezala antično stavbo, da se je tam slikala s telefonom.

Turistko je ujel drug obiskovalec, ki jo je fotografiral, kako je stala na strehi glavnega kopališča. Fotografija nepremišljene turistke je hitro zaokrožila po spletu in italijanskih medijih. V izjavi je arheološki park Pompeji označil žensko za neodgovorno, njeno obnašanje pa je po njihovem mnenju barbarsko, nevarno in zaničevanja vredno. Iz parka so še sporočili, da poskušajo identificirati žensko, ki ji grozi tudi do 3000 evrov kazni.

Kaj pa pri nas? Ali koga išče policija, ki dokazano skruni obnovljeni spomenik nacionalnega pomena na vrhu Triglava? Ali komu grozi kakšna kazen?

Vzgoja? Najbrž bi bil samo udarec po žepu dovolj vzgojen, saj zavržna dejanja zgolj z moralno obsodbo ne bodo prenehala, ker jih kot take ne dojemamo vsi enako.

Urednik Gore-Ljudje,

Kar nekaj pripomb je bilo na oznako "ferata". Naj vendarle zapišemo, da je to zahtevna zavarovana planinska pot, da v Julijskih Alpah nimamo "ferat" in da planinska organizacija ne gradi in/ali vzdržuje ferat.

Žal ni nobena priromala do sem!?

Marjan Bradeško,

Lepo povedano. Posebej tole: "Dovolj samozavestni, da vemo, da zmoremo, hkrati dovolj ponižni, da vedno spoštujemo težavnost podvigov, pa tudi dovolj hvaležni, ko dosežemo zastavljeno." Ponižnost, spoštljivost, hvaležnost! Za vse na svetu!

Marjan Bradeško,

Skrbi me, da (čeprav v seriji), prvi članek da ton. In tale izbor, četudi pohodne obutve, po moje ni ravno priporočljiv za "v hribe", pač pa za po kakšnih gozdnih cestah in poteh. Tudi sam sem v taki obutvi prišel že marsikam (nikakor pa ne v visoke skalne gore). Ampak nekaj, kar ti objame še gležnje, je gotovo bolj priporočljivo.

Iztok Snoj,

Vsaka čast planincem, ki vlagajo svoj prosti čas in energijo v planinstvo, v vzdrževanje poti in oskrbovanje koč itd.

Imam le predlog za nekoliko lepši izgled okolice koče.

Ko sem junija stopil na rob travnika, kjer se odpre pogled na ostrenja, so me v oči nekoliko zbodle klopi in mize, posejane po travniku.

Niso kak oblikovalski dosežek, verjamem pa, da so predvsem poceni.

Gotovo tudi nisem edini mnenja, da sredi trav vse skupaj ne paše.

Torej moj predlog je, da se te 'postavitve' prenese na rob gozda, pod krošnje dreves.

In tudi sicer - dajmo delovati z občutkom in smislom za lepo.

Osti jarej!

Iztok Snoj

Iztok Snoj,

Prijetno branje serije, ki človeka popelje v nek mirnejši svet, drugačnega, na nek način tudi boljšega, pristnejšega.

Hvala!

Marjan Bradeško,

O tem piše odlična knjiga The Lost Explorer (Finding Mallory on Mount Everest), Conrad Anker & David Roberts, Simon & Schuster, New York, 1999, 191 strani, ISBN 0-684-87151-3. Knjigo toplo priporočam. O vsebini sem obširno pisal v Književnih listih tam nekje okoli leta 2000, še vedno aktualno. Če urednika zanima, lahko pošljem celotno besedilo.

Dušan Škodič,

Pretresljivo zgodbo z "zadnjim medvedom v Trenti" je res opisal Jože Abram - Trentar, vendar le v dokumentarni obliki.

Tole je literarno razvita pripoved, ki sem jo napisal za PV leta 2006. Izšla je tudi v knjigi Planinske založbe Ljudje v gorah, kjer so zbrane nekatere zgodbe napisane po resničnih dogodkih v naših gorah.

http://www.planinskivestnik.com/files/File/arhiv_pdf_pv_2006_12.pdf#page=23

Lojze Budkovič,

Matjaž, ne pozabi zgodbe Savske linije.

Iztok Snoj,

Podprimo najemnike planinskih koč, da preživijo ta čas in pri njih naročimo kakšno pijačo več, namesto da jo prinesemo s seboj - kdor seveda finančno to zmore.

Predvsem uporabljajmo zdravo pamet. Včeraj sem videl, da je eno od planinskih društev okolico njihove koče opremilo vsaj s petimi obvestili, da je prepovedano zadrževanje pri objektu, posedanju po klopeh itd. Manjkal je samo še napis: visoka napetost - smrtno nevarno. Včasih gre skrb čez vse razumne meje. Ne predstavljam si, da bi se takimi napisi opremili gostilničarji.

Iztok Snoj,

Toliko je vsega … Prejšnje kratko priporočilo je bilo videti veliko uporabnejše. Verjetno pa bi zadoščal en sam stavek: v gore hodite po zdravi pameti. Vsa druga pravila in priporočila so bila že napisana in veljajo povsod.

Ta čas lahko izkoristimo, da kako nam že znano pot, goro, bolje spoznamo, jo doživimo na drugačen način. Da si v tem obdobju vzamemo dovolj časa in skušamo ozavestiti, kaj se nam dogaja, kaj nam 'dogajajo', in kakšne spremembe nam pretijo v prihodnje. Zaobjeti širino v nižini, ko gre za dogajanja v Sloveniji in svetu.

Povezava na zanimivo oddajo (saj je tudi planinarjenje neke vrste športa):

https://val202.rtvslo.si/2020/04/zivljenjski-slog-27/

Osti jarej!

Iztok Snoj

Franci Savenc,

France Malešič dostavlja: Staničev vrh v Zeleniških špicah ni 'težko dostopen', ampak z lažjim plezanjem dostopen; Staničevega zavetišča pod vrhom Triglava Aljaž ni zgradil, ampak ga je dal izsekati.

Marjan Bradeško,

O tem velikem možu sem pisal leta 2004 v Planinskem vestniku, ko je izšla monografija o Valentinu Staniču z naslovom Cerovščkov gospod. Preberite moje videnje na http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2010_04.pdf#page=66.

Metod Škarja,

Za prvi alpinistični vzpon velja vzpon na Mount Aiguille, 2085 m, leta 1492

https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Aiguille

Mont Aiguille (2,085 m (6,841 ft)) is a mountain in the Vercors Massif of the French Prealps, located 58 km (36 mi) south of Grenoble, in the commune of Chichilianne, and the département of Isère. ... Its first climb in 1492 was said to mark the birth of mountaineering.

Franci Savenc,

V članku je po tuji literaturi nenatančno povzeto, naj bi znameniti italijanski pesnik Francesco Petrarca s tem vzponom na Mont Ventoux postal »oče alpinizma«. Pri tem je brez dvoma mišljeno planinstvo. Gora ni alpinistično zahtevna, iz njegove pripovedi pa je tudi očitno, da mu med vzponom ni bilo potrebno plezati z vsemi štirimi in je šlo le za naporno vzpenjanje.
Njegova imenitna planinska izpoved pa zveni tudi v sedanjem času povsem sodobno. S tem je bil daleč pred svojim časom in ga drugi še več stoletij niso dosegli. Petrarca povsem upravičeno velja za očeta sodobne planinske misli.
France Malešič - objava uredništva

Iztok Snoj,

Ljudje se že nekaj časa delijo na tiste, ki 'vedo', zakaj in kako hoditi v gore, in tiste, ki ne tega znajo in po njihovem mnenju o tem nimajo pojma.
To ni neposredno povezano s člankom: adijo pamet, oziroma zdravi razum.

Marjan Bohnec,

Treba bo pa kaj narediti tudi za varovanje navadnih ljudi, precej si jih po tej korona krizi kaj več kot izlet v gore ne bodo mogli privoščiti. Živali pa imajo v Sloveniji res dosti prostora kamor se lahko umaknejo, smo med redkeje poseljenimi evropskimi državami z največ gozda. Če pa bo kakšna služba manj v TNP in med okoljevarstveniki pa bodo pač delili usodo drugih državljanov.

Previous Next