Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič,

Pretresljivo zgodbo z "zadnjim medvedom v Trenti" je res opisal Jože Abram - Trentar, vendar le v dokumentarni obliki.

Tole je literarno razvita pripoved, ki sem jo napisal za PV leta 2006. Izšla je tudi v knjigi Planinske založbe Ljudje v gorah, kjer so zbrane nekatere zgodbe napisane po resničnih dogodkih v naših gorah.

http://www.planinskivestnik.com/files/File/arhiv_pdf_pv_2006_12.pdf#page=23

Lojze Budkovič,

Matjaž, ne pozabi zgodbe Savske linije.

Iztok Snoj,

Podprimo najemnike planinskih koč, da preživijo ta čas in pri njih naročimo kakšno pijačo več, namesto da jo prinesemo s seboj - kdor seveda finančno to zmore.

Predvsem uporabljajmo zdravo pamet. Včeraj sem videl, da je eno od planinskih društev okolico njihove koče opremilo vsaj s petimi obvestili, da je prepovedano zadrževanje pri objektu, posedanju po klopeh itd. Manjkal je samo še napis: visoka napetost - smrtno nevarno. Včasih gre skrb čez vse razumne meje. Ne predstavljam si, da bi se takimi napisi opremili gostilničarji.

Iztok Snoj,

Toliko je vsega … Prejšnje kratko priporočilo je bilo videti veliko uporabnejše. Verjetno pa bi zadoščal en sam stavek: v gore hodite po zdravi pameti. Vsa druga pravila in priporočila so bila že napisana in veljajo povsod.

Ta čas lahko izkoristimo, da kako nam že znano pot, goro, bolje spoznamo, jo doživimo na drugačen način. Da si v tem obdobju vzamemo dovolj časa in skušamo ozavestiti, kaj se nam dogaja, kaj nam 'dogajajo', in kakšne spremembe nam pretijo v prihodnje. Zaobjeti širino v nižini, ko gre za dogajanja v Sloveniji in svetu.

Povezava na zanimivo oddajo (saj je tudi planinarjenje neke vrste športa):

https://val202.rtvslo.si/2020/04/zivljenjski-slog-27/

Osti jarej!

Iztok Snoj

Franci Savenc,

France Malešič dostavlja: Staničev vrh v Zeleniških špicah ni 'težko dostopen', ampak z lažjim plezanjem dostopen; Staničevega zavetišča pod vrhom Triglava Aljaž ni zgradil, ampak ga je dal izsekati.

Marjan Bradeško,

O tem velikem možu sem pisal leta 2004 v Planinskem vestniku, ko je izšla monografija o Valentinu Staniču z naslovom Cerovščkov gospod. Preberite moje videnje na http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2010_04.pdf#page=66.

Metod Škarja,

Za prvi alpinistični vzpon velja vzpon na Mount Aiguille, 2085 m, leta 1492

https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Aiguille

Mont Aiguille (2,085 m (6,841 ft)) is a mountain in the Vercors Massif of the French Prealps, located 58 km (36 mi) south of Grenoble, in the commune of Chichilianne, and the département of Isère. ... Its first climb in 1492 was said to mark the birth of mountaineering.

Franci Savenc,

V članku je po tuji literaturi nenatančno povzeto, naj bi znameniti italijanski pesnik Francesco Petrarca s tem vzponom na Mont Ventoux postal »oče alpinizma«. Pri tem je brez dvoma mišljeno planinstvo. Gora ni alpinistično zahtevna, iz njegove pripovedi pa je tudi očitno, da mu med vzponom ni bilo potrebno plezati z vsemi štirimi in je šlo le za naporno vzpenjanje.
Njegova imenitna planinska izpoved pa zveni tudi v sedanjem času povsem sodobno. S tem je bil daleč pred svojim časom in ga drugi še več stoletij niso dosegli. Petrarca povsem upravičeno velja za očeta sodobne planinske misli.
France Malešič - objava uredništva

Iztok Snoj,

Ljudje se že nekaj časa delijo na tiste, ki 'vedo', zakaj in kako hoditi v gore, in tiste, ki ne tega znajo in po njihovem mnenju o tem nimajo pojma.
To ni neposredno povezano s člankom: adijo pamet, oziroma zdravi razum.

Marjan Bohnec,

Treba bo pa kaj narediti tudi za varovanje navadnih ljudi, precej si jih po tej korona krizi kaj več kot izlet v gore ne bodo mogli privoščiti. Živali pa imajo v Sloveniji res dosti prostora kamor se lahko umaknejo, smo med redkeje poseljenimi evropskimi državami z največ gozda. Če pa bo kakšna služba manj v TNP in med okoljevarstveniki pa bodo pač delili usodo drugih državljanov.

Franci Savenc,

PcL je sporočil pojasnilo glede cene: Zavedamo se, da je cena za dve uri plezanja visoka, zlasti ob primerjavi s predhodnim stanjem. Želimo vam omogočiti plezanje in ohraniti vaše zaupanje, naj pojasnimo. Kljub minimalnemu obratovanju objekta-zunanje stene nastajajo stroški, ob vseh enkratnih stroških povezanih z varovalnimi ukrepi in spremenjenim načinom prijav, nastajajo tudi obratovalni stroški kot so najemnina-amortizacija zunanje stene in oprimkov, plača receptorja, strošek preopremljanja stene, stroški čiščenja in računovodenja ter splošni stroški (elektrika, voda, odvoz smeti in drugi).
Dodalo uredništvo

Igor Pavlič,

TA "priporočila" in grožnje GRZS ter GRS, PZS itd., češ da je reševanje v času "ukrepov" vprašljivo, širjenje virusov po gozdovih, snežiščih in po skalah deluje, posledično pa naj ne hodimo v klance, razen če gre za gozdarstvo in lov, je nekaj najbolj absurdnega v zadnjih 100 letih, sorry! Pa kaj res ni nikogar, ki bi jasno in glasno obelodanil, da je ta "cesar" nag?

Marko Kern,

Za primerjavo, kakšna pravila imajo naši severni sosedi glede aktivnosti v gorah:

https://www.bergsteigen.com/news/neuigkeiten/klettern-klettersteiggehen-und-auf-skitouren-waehrend-der-corona-krise/

Bojan Leskošek,

Smiselna vprašanja. Tudi mene zanimajo odgovori, predvsem na vprašanje iz 3. alineje. Nikjer nobenega imena, nikjer nobenega podpisa ... Vsaj iz vsebine prvih priporočil je bilo povsem očitno, da pri njihovem sprejemanju ni mogla sodelovati komisija, ki je bila ustanovljena za to, da skrbi za SLO plezališča (KŠP). Kdo so torej tisti "planinski strokovnjaki", ki znotraj PZS odločajo o šp. plezanju in s čim je motivirana KŠP, da ob njihovih nesmiselnih ugotovitvah modro(?) molči?

Betka Galičič,

Spoštovana PZS, dober mesec zglednega spoštovanja vaših in ostalih priporočil je mimo, razmere se umirjajo in zdravstvene kapacitete so zasedene manj kot 20 %. Po tem času vidimo (predvsem tisti, ki hočemo videti), da je bilo pri vsem skupaj mnogo zavajanja, strašenja in tudi pretiravanja. Zato menim, da je zadnje razmišljanje Roka in Bojana zelo na mestu in plezalci upravičeno pričakujemo, da se vsaj tokrat zavzamete za nas in poskušate čimprej doseči sprostitev športnega plezanja v vseh plezališčih, kjer je to možno.

In ko se je že omenjala Predloka - največja ironije le-te je, da ni bil problem mitološki ptič, ampak lokalna kura ...

Bojan Leskošek,

Vladni govorec je že včeraj najavil, da od sobote naprej velja nov vladni odlok, v katerem je npr. balinanje izrecno(!) dovoljeno:

https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2020/04-2020/SPdopisnasevl22.doc

Če bi bilo dotikanje skupnih površin, pa še kovinskih povrhu (balin kugel v tem primeru) res tako nevarno, bi se človek vprašal, koliko stotin (tisočev?) upokojencev bo pomoril ta vladni ukrep.

Miro Koder,

Imel sem čast da sem se pred leti srečal z njim na Sv. Višarjih, ko sem iz Zajezere preko Kamnitega lovca prišel na Višarje. Njegov glas je bil tako blag, da mi je v trenutku segel v dno duše in me spremljal še celo pot v dolino. Topel, dobrodušen, velik Slovenec.Najbolj od vseh je imel razdelano mejo cerkev - država. Žal v cerkvenem vrhu nepriljubljen in od svojih grdo izobčen. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja!

Lp!

Andrej Kecman,

Naj ob teh zapisih vsaj zardijo vsi, ki so tega dobrega človeka izgnali v Trst.

Primož Auersperger,

"Posamezna planinska društva so planinske poti zaprla na pobudo in zahtevo občinskega štaba civilne zaščite in v teh občinah enako velja tudi za kolesarske poti."

Konkretno v Kamniku je situacija skrajno nenavadna. Poti PD Kamnik so zaprte. Vendar pa ni jasno oziroma označeno, kaj je zaprto in kaj ne oz. kaj sploh so poti PD Kamnik. Uporabnikom planinskih poti tudi ni jasno, da v občini Kamnik niti slučajno niso vse poti v oskrbi PD Kamnik. Tako je popolna zapora poti povzročila veliko zmede. Nenavadno se tudi zdi, da je situacija na terenu v občini Kamnik precej drugačna. To je poti, ki so markirane oziroma tiste, ki spadajo pod sredogorske, to je pohodniške poti so, na začetku zgledno označene s pravili gibanja (morda terjajo dopolnitve v smislu izvajanja gibanja vsaj 5 m od drugih skupin/posameznikov). Klopce in igrala so prekrita s trakovi, ki opozarjajo, da se jih ne uporablja. Samo označitev je izvedla Civilna zaščita, kot je razvidno iz obvestil na spletni strani Občine Kamnik. Tudi iz ostalih obvestil na spletni strani občine je razvidno, da se ljudje na sredogorskih poteh večinoma držijo omenjenih priporočil o gibanju, kar je pravzaprav velik uspeh teh organizacij.

To dejstvo, da so vsi skupaj uspeli doseči upoštevanje pravil gibanja kazi dejstvo, da so določene sredogorske poti še vedno formalno zaprte, kar povzroča zgoraj omenjeno zmedo. Iz previdnega odgovora PZS, kot so jo podali v odgovoru na odprto pismo, ta zmeda še vedno ni razčiščena, ker ni razjasnjeno, kdo je zahteval zaporo poti, če jo še zahteva in do kolikšne mere. Lepo bi bilo, če bi uspele omenjene organizacije proizvesti neko skupno informacijo o odprtju/zaprtju sredogorskih poti, ker bi na ta način razredčili same sprehajalce in bi veliko lažje pri samem sprehajanju vzdrževali varnostno razdaljo, ki je po najnovejših raziskavah lahko 1,5 metra le pri čim bolj statičnem srečevanju, nikakor pa ne pri hoji drug za drugim ali celo pri kakem kolesarjenju. Vse znanstvene indikacije, vključno z ugotovitvami WHO in NIJZ kažejo, da bo virus med nami vztrajal dalj časa. To pomeni, da bomo morali z njim živeti dalj časa. Pri tem pa bi mi (tudi številnim drugimi uporabniki poti) zelo pomagalo, če bi bila pravila sprehajanja malo bolj enolično opredeljena, brez prelaganja odgovornosti za opredelitev teh pravil z ene strani na drugo. Omenjena postavitev tabel z nasveti o gibanju, ki jih je izvedla Civilna zaščita v občini Kamnik, je po mojem zelo dobra osnova.

Primož Auersperger,

Zelo simpatičen zapis. Upajmo, da se koga prime. Od pohodniškega uda bi vseeno pohvalil del, to je PD Domžale, ki so sicer zaprli Domžalski dom, a ne poti in celo imajo napisano, da nekdo v domu dežura za primer kake pomoči. Pohvalno in pogumno.

Previous Next