Janez Pikon: Mirno in tiho plava čoln Črtomir po jezeru in ostavlja za seboj kolobarjeve razorje, kolobarji rasto in se širijo tam vse do peščene jezerske obali, hiti. 
Alojzij Merhar (Silvin Sardenko) je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral bogoslovje in bil v Rimu 1906 promoviran iz rimskega cerkvenega prava. Nato je bil kaplan v raznih krajih, od 1908 pa katehet na gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani; 1924 pa je postal stolni kanonik. Prve pesmi je pričel objavljati v Angelčku in Vrtcu, nato pa v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu, katerega je od 1922 tudi urejal. Alojzij Merhar je brez uspeha tekmoval s pesniki moderne.
Njegova lirika spada po obliki med spretno pesmotvorstvo, vsebinsko pa je zmes pobožnosti in neizživete erotike, prikrite z mistično haljo. Merharjevi spretno oblikovani in spevni verzi so ritmično shematični, dekorativni in napolnjeni s tradicionalno biblično simboliko. Poleg pesmi je Merhar pisal še črtice, igrice za otroke, legende, svetopisemske biografije, odrske slike, katere so uprizarjala verska društva, pa tudi vzgojne povesti in spomine. Literarnozgodovinsko vrednost imajo dijaški spomini in zbrana pričevanja Okoli Ketteja in Murna.
Slike z jezera - 1. del: Iz Srednje vasi se je tam preko rodovitnega Studorja in Stare Fužine, preko Jelovega lesa oglasilo urbano zvonjenje zvonov, ki so vabili k materi fari na sveto mašo ob desetih dopoldne, grčavi Studor in bogata Rudnica zvoke si.
Slike z jezera - 2. del: Tam nižje v hiši je živel Terezinov Janez. Čuden se mi je zdel ta Janez. Kletke je gradil, pa ptice lovil, pa njemu le niso marale peti. Moja kletka pa je bil naš vrt in ptice so same od sebe prihajale in so mi pele od jutra do večera, zame le pojo.
Slike z jezera - 3. del: Mirno in tiho plava čoln Črtomir po jezeru in ostavlja za seboj kolobarjeve razore. Kolobarji rastejo in se širijo; največji in najhitrejši pohiti vse do peščene jezerske obali, s tihim objemom jo objame in izgine, ne veš odkod ne kam, le hiti.
Slike z jezera - 4. del: Zvonik je v vodi še vitkejši, je kakor jezerska vila, katere gradič čuvata macesen in smreka, ki se v primerni medsebojni razdalji zrcalita v vodi. Daleč za cerkvijo odsev iz globočin smrekovih in bukovih gozdov, je kakor skrivnostno kraljestvo.
Slike z jezera - 5. del: Ta nebeški pogled na mogočni slap Savice! Kdo je udaril ob silno skalovje, ogromno zakladnico živega srebra, kdo ji je prebil skalnat pokrov, da vre z njega v šumečih virih živo srebro? Kdo se s čarobno palico je doteknil teh Bohinjskih gora.
Slike z jezera - 6. del: Pod Pršivcem, en lučaj od jezera se nahaja posestvo: Na jami, ta točka je kakor ognjišče v jezerski zeleni elipsi, pogled jo odprt na vse štiri obrežne strani. Na jami vidimo vse vile ob jezeru, ob njej pa čepe čolnarske lope, kakor divje ptice.
Slike z jezera - 7. del: V Studencih leži več skal, večjih in manjših, delno so ob bregu, deloma posamič v jezeru samem. Prvo večjo skalo sem srečno objadral. Imenoval bi jo Stožec, zaradi njene šiljaste oblike. Široko štrli iz jezera, kakor zasajen perivnik za žehto.
Slike z jezera - 8. del: Slap Savice je odmeval z bobnečim glasom, ki se ni zdel več oni, kakor ga je bilo sicer uho vajeno slišati. Bobnelo je kakor v železni peči, ko zagori ogenj notri. Pršivec je mirno strmel v globočino, ni mu bilo mar ne bobnenja, ne valovanja.
Vir: spisal 6. do 17. september 1912: Alojzij Merhar (Silvin Sardenko)
Janez Pikon