Planinsko življenje na Kranjskem je v preteklem letu doživelo razcvet, saj sta bila - verjetno v povezavi s skorajšnjim dokončanjem nove alpske železnice - prihod turistov v naše gore in pozornost, ki jim jo namenjajo zunaj države, živahnejša kot prej. Razveseljivo je, da naše koče obiskuje vedno več obiskovalcev, saj jih je leta 1905 skupaj obiskalo več kot 1.500. Prav tako razveseljivo je, da je nemški tisk našim regijam posvetil več pozornosti kot običajno. Omeniti moramo le Deutsche Alpenzeitung, ki je imel notri svoje fotografije, posnete v Julijskih Alpah, in objavil več lepo opremljenih člankov s Kranjske, Österreichische Touristenzeitung, ki je za članek o Triglavu dobil tri slike z našega festivala, odlično urejeno turistično prilogo Wiener Deutsches Tagblatt (znižana naročnina za člane 2.20 K na mesec), Rablov vodnik po novih alpskih železnicah, lokalni nemški tisk in druge. V preteklem letu je bila sekcija deležna tudi posebne podpore Kranjske hranilnice, državne železniške uprave in našega združenja kot celote ter vljudnosti cesarske in kraljeve deželne vlade ter državne gozdarske uprave. Stari prijatelj sekcije, konzul Kamill Vetter, je doniral znesek v višini 185 K 37 h za popravilo zlonamernih poškodb na naših kočah, markacijah in oznakah poti. Vodstvo cementarne v Dovjem pa je bilo v veliko pomoč. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili vsem zgoraj omenjenim prijateljem in pokroviteljem ter tistim, ki jih ne omenjamo poimensko.
Tudi odnosi s prijateljskimi združenji in zlasti s sosednjimi sekcijami, s katerimi smo v mnogih pogledih ravnali prijateljsko, so bili v preteklem letu najboljši, kar si jih je bilo mogoče zamisliti.
Spomniti se je treba tudi neprijetnih vidikov: nenehne neprijaznosti občinskih predstavnikov, sovražnih napadov profesorja Frischaufa in neupoštevanja ustanovitve deželnega turističnega združenja s strani naše sekcije, o čemer govorita poročili v društvenih glasilih št. 12 in 24 iz leta 1905.
Omeniti je treba tudi, da zaradi razširitve Dežmanove koče in drugih raznovrstnih del gospodarski položaj sekcije ni ugoden. Vendar Odbor meni, da je to le začasen pojav, če bo zagotovljena ustrezna podpora, za odpravo tega pojava pa bo treba v novem letu omejiti izdatke na najnujnejše. Odbor so sestavljali: Dr. Rudolf Roschnik, predsednik; Dr. Rudolf Thomann, namestnik predsednika (vodniki in predavanja); Dr. Karl Galle, sekretar; Ant. Jecminek, I. blagajnik, in Karl Tschech, II. blagajnik (knjižnica itd.); Ing. Franz Schwingenschuß (razširitev Deschmannhaus) in Ottomar Bamberg, oskrbnik koče.
Odbor je svoje delo opravil na desetih sestankih in si prizadeval, da bi čim bolj spodbujal namen združenja. Organi so odobrili spremembe statuta, ki so bile sprejete na zadnji skupščini. Spremenjeni statut je natisnjen in ga je na zahtevo mogoče dobiti pri odboru. Fundacija Johannesa Mlakarja je prejela znesek 10.459 K 50 h in ga vložila v Kranjsko hranilnico. Pričakujemo tudi še eno manjšo dediščino. V skladu s sklepom zadnje skupščine se bo nova čudovita soba za goste v Dežmanovi koči imenovala "Johannes Mlakar-Stube" in bo ustrezno opremljena. V skladu s sprejetim sklepom bo presežek v višini 10 000 K uporabljen kot prispevek k stroškom gradnje, ostalo pa bo do nadaljnjega ostalo naloženo. Število članov je bilo 305 (v primerjavi s prejšnjim letom, ko jih je bilo 313), 17 se jih je včlanilo, 25 pa izstopilo. Sekcija je zaradi smrti izgubila tri zelo zveste člane: Dr. Adolfa Schafferja, ki je bil član sekcije od njene ustanovitve, Emila Mühleisena, enega naših najstarejših in najbolj navdušenih plezalcev, in knjigotržca Otta Fischerja, ki je bil v odboru od 1895 do 1899 blagajnik II in sekretar II ter ponovno leta 1901 in 1909. Od leta 1895 do 1899 je bil član odbora kot drugi blagajnik in drugi tajnik, v letih 1901 in 1902 pa kot drugi in prvi blagajnik, skupaj sedem let, in je s svojim hrabrim sodelovanjem in pripravljenostjo na žrtve društvu zelo koristil. Želimo počastiti spomin na pokojnika!
Odbor je v dogovoru s sekcijama Villach in Küstenland pripravil osnutek nove enotne vodniške tarife za Julijske Alpe ter za južno stran Karavank in po potrditvi vodniške komisije in centralnega odbora osnutke pred začetkom turistične sezone predložil okrajni upravi Radovljica v potrditev, ki pa žal še ni bila izdana. V skladu z novimi predpisi o gorskih vodnikih, so vodniki od okrajnih oblasti prejeli nove vodniške knjižice, aspiranti pa ustrezne legitimacije. Odbor je kot običajno pregledal njihove knjige. V letu 1905 so vodniki opravili skupno 147 tur, o katerih so bila vsa poročila ugodna. Aspiranta Arh in Boltar iz Stare Fužine sta se z dobrimi rezultati udeležila vodniškega tečaja v Villachu; Thomas Lakovnik in Johann Orehovnik iz Mojstrane sta bila na zahtevo sekcije imenovana za nova aspiranta.
27. junija je bil v Ljubljani pod vodstvom svetovalca v skladu z navodili centralnega odbora sestanek vodnikov, ki so se ga udeležili skoraj vsi. Srečanju je sledil družabni večer v stekleni dvorani hotela Kazina.
Za nadaljevanje poti iz doline Pišnice na Kriško steno, ki je bila zgrajena pred dvema letoma, je bila pod vodstvom vodnika Rogar-Korobidlja zgrajena pot čez steno na Kriške pode in označena do Križa (2410 m). Poleg tega so bile izvedene izboljšave na poti Konsul-Vetterweg, na Rupe in na Jalovec. Od leta 1901 je sekcija na območju Vossove koče opravila tudi naslednja dela na poteh:
1.) Vossova koča - Vratca severno od Slemena (povezovalno sedlo med Malo Pišnico in Planico.
2.) Vossova koča -Mojstrovka (do glavnega vrha, 2332 m).
3.) Pot Konsul Vetter: od Vossove koče do razcepa na jugozahodnem pobočju Prisojnika, z nadaljevanjem a) do okna v Prisojniku, b) do izvira Mlinarica pod Razorjem.
4.) Vossova koča - Mojstrovka (glej št. 2), Velika Dnina-Travnik le označena do sedla nad Planico (nad ledenim žlebom).
Vse te poti in tudi naslednje: Kranjska Gora – Velika Pišnica-Vossova koča. Kranjska Gora-Mala Pišnica - sedlo severno od Slemena, Planica-Rateče, Kranjska Gora-Gozd Martuljek – Martuljški slapovi in Za Akom, poleg tega so bili leta 1905 ponovno označene Mojstrana – Kot -Dežmanova koča in Dovje-Baba, vse v rdeči barvi.
Pot v dolino Triglavskega jezera od mostu Savica pod slapom Savica čez Komarčo do koče pri Triglavskih jezerih pri Dvojnem jezeru, je planinski vodnik Škantar lani poleti na stroške celotnega društva temeljito popravil ter jo na več mestih preusmeril in na novo označil. Poleg tega je sekcija izvedla izboljšave na Triglavskem grebenu, poti Kotu, slapu Peričnik, slapu Savica in poti od Belške soteske do koče Berta.
Zamenjane so bile številne označbe na poteh, nekatere so bile dotrajane, nekatere pa so bile zlonamerno poškodovane. Naslednje leto bo temeljito urejena in razširjena glavna pot iz doline Pišnice do Vossove koče. V ta namen je kranjska deželna vlada po zgledu primorske deželne vlade, ki je v zadnjih letih dala zgraditi čudovito premostitveno pot od Trente do prelaza Vršič, odobrila precejšnjo podporo. Pod skrbnim nadzorom gorskega vodnika Johanna Rabiča iz Mojstrane, je bila lani poleti končana razširitev Dežmanove koče, razen dela notranjosti in oblaganja zgornjega nadstropja. Staro kočo smo razširili v širino in višino lesene spalnice in jo za 5,5 m podaljšali s kamnitim gankom. Dežmanova koča je zdaj mogočna in enotna enonadstropna stavba, dolga 19,5 m, široka 5 m in visoka 6 m do grebena strehe, s pritličnim stranskim prizidkom (3 X 9 m) za stanovanje ter kletjo in drvarnico. Stara lesena spalnica ostaja kot taka in je razdeljena na tri spalnice v zgornjem nadstropju. Sosednja srednja hiša (prvotna kamnita stavba) ima na jugovzhodni strani stranski hodnik, ki poteka skozi obe nadstropji. Vhodna vrata vodijo v spodnji srednji prostor, v tem stranskem hodniku pa so tudi manjši predprostori. Spodnja srednja soba, ki je bila prej soba za goste, ostaja nespremenjena kot kuhinja in oskrbnikova soba. V zgornjem nadstropju tega prostora, iz katerega sta po osrednjih hodnikih dostopni obe krili (stara spalnica in novi prizidek), je spalnica s posteljami za osem oseb. Sosednja nova stavba je v pritličju namenjena novi sobi za goste (Johannes Mlakar-Stube) z dostopom do stranskega prizidka, v zgornjem nadstropju pa je razdeljena na štiri spalne sobe. V razširjeni hiši bo osem spalnih sob z 1 do 3 ležišči in skupna spalnica z 8 ležišči, skupaj torej 21 ležišč.
Nova stavba je bila pokrita z azbestno cementno kritino. Območje okoli koče je zdaj izkopano do te mere, da so tla (v srednji hiši je bilo položeno novo) nad gradbeno podlago, kar (poleg cementne zidave temeljev) zagotavlja boljšo zaščito pred talno vlago.
Izvedba prizidka je povzročila znatno prekoračitev proračuna, najprej zato, ker so bile v nasprotju s prvotnim načrtom z odobritvijo centralnega odbora namesto skupnih spalnic urejene individualne sobe, stanovanje gospodinje pa je bilo prestavljeno v stranski prizidek. Drugič, delo je postalo izredno drago zaradi neugodnih plačnih pogojev, ki so posledica gradnje železnice, in drugih okoliščin (velika potreba po apnu zaradi pomanjkanja dobrega peska, zelo težko pridobivanje lesa itd.). - Vendar bi moral pomen Dežmanove koče upravičiti te prekoračitve in omogočiti odboru, da pokrije primanjkljaj. Z zagotovitvijo zadostnih nastanitvenih zmogljivosti je zdaj mogoče vzpostaviti upravljanje na način gorske gostilne (s svežo hrano poleg konzerv), čemur bo moral novi odbor nameniti posebno pozornost. Dežmanova koča je imela letos 346 obiskovalcev.