Letošnje leto nam je prineslo razveseljivo povečanje števila obiskovalcev naših koč in nekaj priznanj za dobro delovanje in za naše čudovite nove poti. Žal moramo obenem poročati o več neprijetnih stvareh kot običajno.
Čeprav smo že leta navajeni na sovražnost, uničevanje kažipotov in podobno, nas je lani presenetil njen obseg. Že poleti so bili uničeni vsi kažipoti ob slapu Savica in številni drugi kažipoti na različnih delih našega delovnega območja. Splošna agitacija konec septembra 1908 proti vsem nemškim napisom na Kranjskem, je potekala tudi na Zgornjem Kranjskem, zlasti na Bledu, Jesenicah, Mojstrani, Dovjem in Kranjski Gori. Številne označevalne table našega društva so bile žrtve te nacionalne nevihte, napisi so bili oskrunjeni. Odstranili so deske, iztrgali kole ali jih celo razžagali. Istočasno smo od občine Kranjska Gora (od predsednika turističnega društva) prejeli ukaz, da je treba odstraniti oziroma spremeniti jezik in cenzurirati naše kažipote - z grožnjo prisilne odstranitve. Zoper to smo se pritožili.
Konec oktobra nas je Slovensko planinsko društvo pisno pozvalo, naj iz Alaževega stolpa (kamor so jo verjetno prenesli turisti), odstranimo našo vpisno knjigo z vrha Triglava.

Če smo doslej z veseljem izkoristili vsako priložnost za promocijo turizma na Kranjskem in se zoperstavili razširjenemu strahu pred neprijaznim sprejemom nemških popotnikov, v prihodnje tega verjetno ne bomo mogli več storiti, ne da bi pri tem nasprotovali dejstvom. Zagotavljanje prijaznega sprejema bomo zato morali omejiti na lastne planinske koče in čim prej opustiti gradnjo novih poti, saj izkušnje kažejo, da smo deležni le sovražnosti tistih skupnosti, ki imajo od našega dela na poteh največjo korist. Po izgradnji nove brvi do Dežmanove koče, za katero smo se že odločili in ki bo naravni zaključek naših obsežnih dejavnosti gradnje poti na Triglavskem območju, je Kranjska sekcija za gradnjo poti na območju Vossove koče od leta 1901 do 1907 porabila 6895 K, na Triglavskem območju pa od leta 1906 do 1908 7687 K. Če upoštevamo izdatke za Vossovo kočo 1900/1901 s 7125 K, za kočo na Golici 1902 in 1903 z 11.097 K, za Dežmanovo kočo 1903 do 1907 s 23.857 K, za Valvasorjevo, Marije Terezije in koče pri triglavskih jezerih 1904 do 1906 s 13722 K, je skupni znesek za gradnjo poti in koč od leta 1900 do 1908 v celoti 74. 138 K. To v številkah kaže, koliko je naša planinska sekcija v zadnjih letih žrtvovala za povečanje turizma na Zgornjem Kranjskem. Hkrati pa so te številke merilo za nehvaležnost, ki jo zadevne skupnosti izkazujejo Kranjski sekciji, zlasti občina Kranjska Gora, ki iz dejavnosti sekcije črpa svoj turistični razcvet.
Odbor bo poslej svoje dejavnosti omejil na vzdrževanje svojih objektov in naprav, za kar si je treba prizadevati z vsemi sredstvi. Odbor prepušča skupščini tudi odločitev, ali naj Kranjska sekcija prevzame v last kočo Marije Terezije in kočo pri Triglavskih jezerih, ki ji ju je ponudil osrednji odbor, ter obnovi prvo in razširi drugo, kar bi za prihodnja leta zahtevalo vse delovne sile sekcije.
Kot vsako leto se vsem prijateljem in sponzorjem, tudi tistim, ki niso omenjeni poimensko, iskreno zahvaljujemo, saj so dejavnosti sekcije mogoče le s podporo, ki smo jo prejeli. Tudi letos so nam Kranjska hranilnica, ministrstvo za železnice in naše združenje kot celota namenili precejšnjo podporo. Naš preverjeni dobrotnik, konzul Kamilo Vetter v Kreuzlngenu, je za naslednjih nekaj let ponovno doniral 500 K (200 K leta 1908). Na željo donatorja se ta znesek nameni za vzdrževanje poti Konsul-Vetter in za obrambo pred napadi na premoženje društva (poškodovanje oznak poti itd.).
Na generalni skupščini v Münchnu, sta Kranjsko sekcijo zastopala Heinrich Ludwig in J. Aichinger (predsednik sekcije Villach), ki je bil tudi naš zagovornik v odboru za gradnjo poti in koč. Obema gospodoma se iskreno zahvaljujemo.
Naši odnosi z bližnjimi društvi so bili zelo aktivni, še posebej z društvom Karawankengau Klagenfurt.
31. maja 1908 je na Jesenicah pod vodstvom sekcije iz Villacha potekal drugi sestanek jugovzhodnih sekcij, na katerem so razpravljali o različnih zadevah in se odločili za enoten pristop pri skupnih zadevah. Poleg tega je skupna ekskurzija na Črno prst 21. junija, ki ji je bilo naklonjeno čudovito vreme, pripomogla k dragocenim osebnim stikom med zastopanimi sekcijami.
16. januarja nas je profesor Jauker navdušil s predavanjem o avstrijskih apnenčastih Alpah, 9. aprila pa je gospod Albert Blattmann z Dunaja predaval o vzponu v severni steni Triglava. Oba večera so bile na ogled čudovite fotografije.

Vodstvo sekcije leta 1908: Dr. Rudolf Roschnik, predsednik; Dr. Rudolf Thomann, namestnik predsednika (vodenje in predavanja); Dr. Rudolf Rothaug, tajnik (knjižnica); Ottomar Bamberg mlajši in Karl Tschech kot prvi in drugi blagajnik sta si razdelila blagajniške posle, za katere je do konca avgusta skrbel K. Tschech, nato pa jih je prevzel g. Bamberg; Max Klementschitsch je bil upravnik za koče. Odlično delo drugega upravnika, Franza Schwingenschußa, nam je bilo žal spomladi odvzeto, ko je bil premeščen na Tirolsko, tako da je to mesto ostalo prazno. Dodatno veliko izgubo smo utrpeli, ko je sredi junija 1908 odšel naš Theodor Zarboch iz Jesenic, ki ga je nadomestil že preizkušeni kader prejšnjega namestnika Egona Twerdyja, za namestnika pa je bil imenovan gospod Alois Hutter.
Požar v sobi sekcije marca se je na srečo razrešil brez večje škode.
Odbor je opravil 13 sej in si ob vsaki priložnosti prizadeval za spodbujanje ciljev združenja. Med drugim so bile v t. i. "Mono" objavljene tri čudovite slike (fotografije J. Pavlina): Pogled s Triglava na okolico Desžmanove koče, Prisojnikovo okno in koča na Golici.

Kot smo se dogovorili s Karavanško zvezo Celovec, bo naša koča na Golici predstavljena tudi na plakatu o Karavankah, ki bo kmalu objavljen. Za hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, nato za postajo Bela Peč in postajo Jesenice so bile kupljene lepe usmerjevalne table, vendar je bilo treba njihovo namestitev na Jesenicah opustiti, ker je tržaška direkcija državnih železnic zahtevala dvojezičnost, medtem ko so bile v prejšnjih letih podobne table na Lescah, Dovjem in Kranjski Gori nameščene brez ugovorov.
Direkcija Južne železnice nas je obvestila o novih predpisih za turistične vozovnice iz Ljubljane do Svetega Petra, Divače in Dornberga. Žal te prednosti zaradi majhnega povpraševanja ni mogoče izkoristiti.
Začela se je reorganizacija knjižnice, pri čemer so bile odstranjene odvečne zaloge, zlasti klubskih publikacij, veliko število revij in obvestil ter 100 izvodov Schloßbergrundschau (katerega prodajna cena je znižana na 40 h) je bilo podarjenih nemški gimnaziji, nekaj revij pa je bilo podarjenih vodniku J. Rabiču v Mojstrani za hotelsko knjižnico.
Vpisno knjigo s Triglava smo predali novemu Alpskemu muzeju v Münchnu, namesto nje pa smo na vrh Triglava prinesli začasno knjigo, ki jo bo na našo željo prevzelo Planinsko društvo Krummholz, ki nam je namenilo tudi prejšnjo knjigo. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, moramo obiskovalce vrha prositi, da knjigo vedno pustijo le v za to namenjeni škatli (ki bo po potrebi popravljena) in ne v Aljaževem stolpu. Ob tej priložnosti je treba v Letno poročilo 1907 dodati tudi podatek, da je več članov sekcije nabavilo vpisno knjigo za Škrlatico, kjer so jo sami namestili. V Letno poročilo 1907 je treba dodati tudi žalostno nalogo, da je potekalo iskanje alpinista Karla Wagnerja, ki se je 18. avgusta ponesrečil v severni steni Triglava. Direktorju reševalnega centra, gospodu Winzigu, je aktivno pomagal naš član, gospod Hans Klein. Naporno iskanje, po katerem so truplo odkrili šele 25. avgusta, je ob hvalevredni pomoči naših gorskih vodnikov opravil dunajski odbor za gorsko reševanje. Skupno število novih članov je bilo 317 (lani 310). 28 novih članov se je včlanilo, 21 jih je odšlo ali umrlo. Želimo počastiti spomin na pokojna Petra Lassnika in Franza Kolmanna, ki sta bila dolgoletna zvesta člana.
Ključe koč lahko zdaj najamete na naslednjih lokacijah v dolini: Gostilna Poschner na Zgornjem Jezerskem, Gauwart E. Twerdy na Jesenicah, Gostilna Šmerc in Hotel Triglav v Mojstrani, Hotel Razor v Kranjski Gori, Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Gostilna Hodnik v Bohinjski Srednji vasi in na Kranjski sekciji v Ljubljani za obdobje petih dni za najemnino 10 K.
Najemnina za člane DOAV je 50 h, za člane prijateljskih združenj 1 K.
Dežmanova koča, ki jo je v zadovoljstvo vseh znova vodila Tirolka Anna Widmoser, je še vedno povzročala precejšnje stroške, saj je bilo treba popraviti cisterno, ki je zaradi zmrzali počila, in zamenjati obstoječi štedilnik z večjim.
K. Baumwolfu z Dunaja zahvala za čudovito obogatitev okrasja koče z uokvirjeno fotografijo Triglavske ture. Med številnimi gosti smo tokrat zabeležili več slikarjev, med njimi na naše posebno veselje mojstra E. T. Comptona, ki je po naročilu Z. Amalte naslikal kočo Marije Terezije. Tako kot v koči na Triglavskih jezerih je bila tudi tu restavracija vodena v naše popolno zadovoljstvo. Enako velja za Zoisovo in Vossovo kočo.
Z naraščanjem števila obiskovalcev narašča tudi število gostov, ki so zaradi svoje neprijaznosti in neskromnosti povsod moteči; kot primer navajamo (tokrat brez navajanja imen) družbo, ki je v Dežmanovi koči zahtevala ogrete rjuhe, večjo količino tople vode za umivanje, boljše milo, boljši čaj itd. in za vse zahtevane posebne storitve, gostiteljici nikakor ni plačalo. Na žalost naših "Deset planinskih zapovedi" ostaja neznanka tistim, ki so jim namenjene, zlasti šesta zapoved: "V koči se obnašaj skromno in ne postavljaj zahtev, ki jih lahko uresničiš le v velikem mestnem hotelu, saj te ne bodo sprejeli zaradi tvojega denarja." Planinski vodnik Lovrenc Škantar je zgradil čudovito novo pot od severnega dela Uskovniške planine čez pobočje nad planino Trstje, nato nad planino Spodnji Tošč in mimo planine Zgornji Tošč do mesta, kjer se nova pot sreča s potjo iz planine Konjščice in priključi naši planinski poti (nad Velim poljem proti sedlu Krma). Da bi novo pot lahko v celoti izkoristili planinci, ki prihajajo z Bohinja, je bila označena in na nekaterih mestih izboljšana pot od Stare Fužine prek planine Blatca do Uskovnice. Nedaleč od planine Blatca se ta pot priključi poti iz Srednje vasi; od prve koče na Uskovnici je bila označena bližnjica čez planino do začetka nove poti.
Na novo je bila označena pot Bled - Triglav, katere začetek je bil prestavljen iz Bleda na novo železniško postajo. Od tu vodi pot do vasi Krnica, nato skozi Pokljuško sotesko ali nad njo mimo Pusta, Kranjske doline, Javornika, Rudnega polja, Konjšice, nato po pobočju Tošča do naše nove poti iz Bohinja. Na odseku od Krnice do Rudnega polja lahko namesto označene poti uporabite novo gozdno cesto regionalnega sklada skozi Zatrnik in Mrzli studenec: Na podlagi poizvedbe smo izvedeli, da je uporaba te zasebne ceste dovoljena s strani cesarske in kraljeve uprave za gozdove na Bledu v zameno za dovoljenje in plačilo pristojbine.
Vodnik Johann Rabič je letos dokončal gradnjo naših poti pri slapu Peričnik, od katerih je bila polovica končana lani, pri čemer je bila v celoti zgrajena predvsem pot od zgornjega slapu proti Mojstrani.
V Kamniških Alpah je bila na novo označena pot od Suhadolnika pod Grebenom do Zoisove koče; nepraktično povezavo te poti z gostilno Johanna Povšnerja je ta na lastne stroške na več mestih preusmeril, s čimer se je ta (prav tako označena) pot zelo izboljšala.